Odpusti moje ljudstvo

Views: 126

Ko se je razvedelo, da je Mojzes ubil Egipčana, ki je pretepal hebrejskega sužnja, je sam faraon odredil Mojzesovo usmrtitev. Mojzes je bil tako primoran zapustiti svoje priviligirano življenje in bežati iz Egipta.

Pobegnil je v Midjan, kjer je srečal Ciporo, ki je postala njegova žena. Bila je hčerka midjanskega duhovnika Jitra. Mojzes in Cipora sta se spoznala ob vodnjaku, kjer se je Mojzes zavzel za Jitrovih sedem hčera, ki so jih nadlegovali pastirji. Mojzes je sovražil zlo ne glede na to proti komu je bilo usmerjeno – moškemu ali ženski, Judu ali tujcu.

Nekega dne, medtem ko je skrbel za ovce, je opazil goreč grm, ki pa začuda ni zgorel. Radovedno se mu je približal in zaslišal glas iz »gorečega grma«.

Bog je spregovoril. Njegovo sporočilo ni spremenilo le Mojzesovega življenja, spremenilo je potek svetovne zgodovine.

Bog je Mojzesu sporočil, da je nastopil čas, ko bodo Izraelci osvobojeni iz egiptovskega suženjstva in da bo ravno on, Mojzes, tisti, ki bo to izpeljal.

Mojzes si tega dela ni želel. Bil je srečno poročen in imel je ljubečo družino. Poleg tega je v Egiptu veljal za zločinca. Oklical se je celo za slabega govornika! In nobenega razloga ni bilo, da bi verjel, da ga bodo Izraelci sprejeli za voditelja:

»Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?«

Bog je zavrnil vse Mojzesove ugovore in tako je mož, ki dominira nad vso preostalo Toro, postal voditelj.

Mojzes je odšel k faraonu.

Seveda nihče ni bil presenečen, da je faraon vedno znova zavrnil Mojzesovo zahtevo po osvoboditvi Judov. Bog je nato Egipt kaznoval z desetimi nadlogami in tako spremenil faraonovo mnenje. Faraon je na koncu popustil, a je kmalu nato obžaloval svojo odločitev in poslal vojsko, ki naj bi Jude privedla nazaj v Egipt. Nato pa je Bog – z verjetno najbolj znanim čudežem iz hebrejske Biblije – razdelil morje, da so ga lahko Izraelci prečkali, nato pa ga je zaprl nad Egipčani, ki so jim sledili, in vsi so utonili.

Osvoboditev Izraelcev iz egipčanskega suženjstva je postala najbolj široko uporabljena zgodba sodobnih osvobodilnih gibanj. Tako je bila ena izmed najbolj znanih ameriških duhovnih pesmi iz časov suženjstva »Pojdi dol Mojzes«:

Črnski zgodovinar Albert Raboteau z Univerze Princeton je zapisal:

»Zgodba o eksodusu je brez dvoma najpomembnejša zgodba za identiteto ameriških črncev, pa naj bo sužnjev ali svobodnih.«

Za ameriška ustanovna očeta Thomasa Jeffersona in Benjamina Franklina je bila zgodba o eksodusu tako pomembna, da sta zasnovala pečat Združenih držav tako, da prikazuje Jude kako zapuščajo Egipt.

Upor tiranom je poslušnost Bogu.

Dva meseca po prečkanju morja se je Mojzes vzpel na goro Sinaj, kjer mu je Bog dal deset zapovedi. Deset zapovadi sem razložil v desetih posnetkih na PragerU, zato bom tukaj zgolj poudaril, da deset zapovedi tvori temelj Zahodne civilizacije.

Druga Mojzesova knjiga pa svojih etičnih predpisov ne omejuje le na deset zapovedi.

Tukaj so samo trije primeri:

Prvič. Ne boste zatirali tujca, pravzaprav ga boste ljubili – kar je pomenilo Nejude, ki so živeli med Judi. Dvomim, da je pred Toro kjerkoli na svetu veljal kakšen podoben zakon.

Drugič. Ne sledite množici, ki dela zlo. Le pomislite koliko zla so storili ljudje, ki si niso upali zoperstaviti se večini.

Tretjič. Pri sodbi ne favorizirajte niti revnih niti bogatih. Pravica je sveta. Nihče ne sme biti favoriziran.

Medtem ko je bil Mojzes na gori Sinaj, pa so Izraelci, ki so se bali, da se njihov voditelj morda sploh nikoli ne vrne, postavili zlato tele in ga častili. Le malo časa za tem, ko je Bog čudežno privedel deset nadlog nad Egipt in razdelil morje, so Izraelci častili malika. Tele so izbrali zato, ker je bilo eno izemd vodilnih bogov Egipta in ker je bilo – za razliko od Boga Izraela – vidno.

Ljudem je zelo težko verjeti v obstoj nečesa, česar ne morejo videti. Pred Toro so bili bogovi vidni. A Bog Izraela, Bog Tore, je neviden in v celoti onkraj in izven narave. Bog je ustvaril naravo. Zato je prvi verz Tore – »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« – spremenil svet. Zgodba o stvarjenju je zgodba o tem kako je Bog ustvaril naravo in torej ni del nje. V današnjem času, ki je večinoma post-biblični čas, se mnogi ljudje vračajo k čaščenju narave – na primer matere Zemlje.

Ko se je Mojzes končno vrnil s Sinaja in videl ljudi častiti malika, je tako pobesnel, da je razbil plošči, na katerih je bilo napisanih deset zapovedi.

To je bilo prvikrat, da so »Izraelovi otroci« zavrnili božjo avtoriteto. In to je od takrat dalje tudi zgodba večine ljudi – zavračanje božje avtoritete.

• Tako govori Gospod, Izraelov kralj, 
• in njegov odkupitelj, Gospod nad vojskami: 
• Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, 
• razen mene ni Boga! 
• Kdo je kakor jaz? Naj zakliče, 
• naj oznani in mi razloži: 
• odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo, 
• prihodnje reči in tiste, ki prihajajo, 
• naj jim oznanijo. 
• Ne plašite se in ne bojte se! 
• Mar vam nisem to zdavnaj dal slišati in oznanil? 
• Vi ste moje priče: 
• ali je še kakšen Bog razen mene? 
• Ni je skale, ne poznam je. (Iz 44, 6-8)

Prevod in priredba po avtorju Dennisu Pragerju s Prager University (https://www.prageru.com/video/the-torah-part-iv-let-my-people-go).

Robert Pevec