Views: 60
Naomi Wolf je zbrala strašljive podatke o Pfizerjevem cepivu.
Če bi bil moj oče še živ, tega ne bi storil. Bil je zdravnik z obsežnim znanjem o medicinskih raziskavah, pisanju medicinskih člankov in njihovem urejanju, zasebni in bolnišnični praksi in farmacevtskem marketingu. Vedno je bil izredno nezaupljiv glede načinov zdravljenja, ki so se mu zdeli po nepotrebnem nevarni ali nezadostno preverjeni. Ko je moj pediater predlagal, da bi mi odstranili mandlje, je rekel ne, in kadarkoli sem bil pri zobozdravniku, ni dovolil, da bi mi injicirali novokain (vrsta lokalnega anestetika op. prev.).
A ko se je pojavil covid, mojega očeta ni bilo več med živimi. In tako sem se cepil s tem prekletim Pfizerjevim cepivom – dvakrat – ne da bi o zadevi kaj dosti premislil. In ko pomislim za nazaj, se počutim kot pravi bedak. Že od zdavnaj sem se zavedal s kakšno količino politične propagande nas pitajo javni mediji. In moj oče, ki je tesno sodeloval s farmacevtskimi podjetji, me je poučil, da si o njih ne smem ustvarjati nikakšnih iluzij. A čeprav sem prepoznal neumnost nošenja mask, dvometrskih razdalj in drugih delov covid teatra, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi se utegnili korporativni mediji in farmacevtske korporacije povezati z globoko državo z namenom vsiliti življenjsko nevarna zdravila celemu svetu in surovo kaznovati tiste redke pogumne duše, ki so si jih drznile zavrniti.
Kakorkoli že, šli smo skozi pandemijo, ki se je nato končala. In zdaj je videti skorajda tako, kot da je nikoli ne bi bilo – dolge vsiljene izolacije, uničenje majhnih podjetij in delovnih mest, prekinitev šolanja in masovno kršenje individualnih pravic, masovna demonizacija ljudi, ki so bili skeptični glede cepljenja. Anthony Fauci in številni drugi iz NIH (National Institutes of Health – Nacionalni inštituti za zdravje) in SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) in še kje drugje bi morali biti za zapahi. Pa se sploh ne morem spomniti kdaj sem nazadnje slišal za Faucijevo ime. Kot da bi celo številni izmed tistih, ki so morali v času covida iti skozi pekel, najraje videli, da bi poskusili vse skupaj pozabiti in iti naprej.
»Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« (Mt 3, 7-12)
Naomi Wolf na srečo ne razmišlja tako. Wolfova, pregovorno kontroverzna feministka, katere prva knjiga je imela naslov The Beauty Myth: How Images of Beauty Are Used against Women (1991) (Mit o lepoti; Kako se podobe lepote izrabljajo proti ženskam), je bila dolgo časa ena izmed vodilnih osebnosti levice. Bila je svetovalka Billa Clintona in Ala Gora med njunima predsedniškima kandidaturama leta 1996 in 2000. A vedno je bila tudi neodvisnega duha in ni je bilo strah rušiti svetih podob ne glede na politična prepričanja.
Naomi Wolf
In sredi pandemije covida je ugotovila, da je njeno prepričanje, da je zapiranje družbe znak totalitarizma, med uradnimi mediji nedobrodošlo. Nemudoma so jo obtožili, da širi »teorije zarote« – zato je imela intervjuje s Tuckerjem Carlsonom in Charlijem Kirkom ter na konservativnih TV mrežah Sky News Australia in GB News Britain. Pogosto je bila gostja tudi na podkastu WarRoom Steva Bannona, kar ji je omogočilo, da je izdala knjigo, ki odpira oči: The Pfizer Papers: Pfizer’s Crimes against Humanity (Pfizerjevi dokumenti:Pfizerjev zločin proti človeštvu). Knjigo je Wolfova uredila skupaj z Amy Kelly in izdala s pomočjo WarRooma.
Pfizerjevi dokumenti niso nič manj kot velikanski dosežek. Kot je zapisal Bannon v uvodu h knjigi, gre za resno obtožbo proti farmacevtskim korporacijam, uradnim medijem in D.C močvirju (vladajoča uradniška elita v Washingtonu op. prev.), da tega, kako sta Pfizer in FDA (Food and Drug Administration – Ameriška agencija za hrano in zdravila) izpeljala masovno prevaro ne le ameriške javnosti ampak celega sveta in to ne za dan ali dva ampak za obdobje nekaj let, niti ne omenjamo. Wolfova v svojem uvodu pojasni, kako je odvetnik Adam Siri tožil FDA, da bi dobil dostop do Pfizerjevih internih dokumentov o kliničnih raziskavah njihovega mRNA cepiva proti covidu in do podatkov o neželenih učinkih, poročanih potem, ko je cepivo postalo dostopno javnosti. Rezultat tožbe je bila objava 450.000 strani dokumentov, za katere je FDA neuspešno in povsem nerazumljivo prosila sodnika, da bi ostali tajni še naslednjih 75 let. A kaj lahko storite s tolikšno količino podatkov, še zlasti, če upoštevate dejstvo, da vsebujejo toliko informacij, ki so smiselne le celemu spektru zdravstvenih in znanstvenih specialistov?
Odgovor: Wolfova je rekrutirala kakšnih 3.250 profesionalcev s celega sveta – imunologe, onkologe, porodničarje, farmakologe, biologe, kemike in tako naprej, da odvetnikov niti ne omenjamo. Njihova naloga je bila preučiti te dokumente in pojasniti njihov pomen. »Kupljeni mediji«, kot jih imenuje, so Pfizerjevo cepivo razglasili za »varno in učinkovito«. Pa je bilo to res? Resnica – trezna resnica – je, da je Pfizerjevo vodstvo že aprila 2021 vedelo, da njihovo cepivo »poškoduje srca« mladih ljudi. Vedeli so, da ima cepivo še kup drugih neželenih učinkov – in da je še zlasti nevarno nosečnicam, mladim materam, zarodkom in dojenčkom. In kljub temu je Pfizer te in druge pomembne podatke prikril javnosti, uradniki v ZDA, Veliki Britaniji, EU in Avstraliji pa so te informacije poskušali zatreti.
Taborišče oz. »karantensko območje« v Avstraliji
Če upoštevamo količino podatkov, zbranih za to knjigo, jo je nemogoče ustrezno oceniti, tudi če bi napisali obsežno oceno. Zato mi dovolite, da omenim le nekaj odkritij. Alarmantno veliko število ljudi, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je imelo okvaro jeter (50% izmed njih v prvih treh dneh po prejemu cepiva), težave s srcem (50% v roku enega dne), nevrološke motnje, kakršni sta multipla skleroza in Guillain-Barr sindrom (50% v roku enega dne) ali okvare ledvic in ledvično odpoved (50% v roku 4 dni). Ljudje so, med drugim, umrli zaradi anafilaktičnega šoka, avtoimunih bolezni, vnetja krvnih žil oz. vaskulitisa. Hudi akutni respiratorni sindrom (Severe Acute Respiratory Syndrome (SARS)) se je spet pojavil – prvič po letu 2004.
Patologi so svojcem ljudi, ki so umrli zaradi teh težav, rutinsko razlagali, da so ljudje umrli zaradi naravnih vzrokov. Ko so svojci zaprosili za obdukcije druge patologe, le-ti niso hoteli pogledati niti mikroskopskih vzorcev celic umrlih. Končno je nemški patolog Arne Burkhardt pristal na to, da bo pregledal vzorce in jih delil s specialisti relevantnih področij – biologije, kemije, fizike itd. Burkhardt in njegovi sodelavci so ugotovili, da je bilo Pfizerjevo cepivo soudeleženo pri več kot 80% smrti. Te smrti so bile tako pogoste, da se je Burkhardtu zdelo potrebno, da zanje skuje novo ime – sindrom nenadne smrti odraslega (Sudden Adult Death Syndrome (SADS)) – s katerim bi opisal fenomen, ki je bil do takrat v človeški zgodovini popolnoma neznan.
Kot že omenjeno, so bile najbolj prizadete skupine nosečnice, novopečene mamice, zarodki in dojenčki. Število rojstev je upadlo. Marsikje so dojenčke in otroke, mlajše od 12 let, cepili sedem mesecev prej preden je bilo cepivo odobreno za otroke. V tem času, ko cepivo še ni bilo odobreno za otroke, mlajše od 12 let, so se kot posledica cepljenja pojavili neželeni učinki kot na primer »Bellova pareza pri 1 leto staremu otroku, kap pri sedemletniku in ledvična odpoved pri dojenčku«. V tem času je imelo neželene učinke več kot 54% nosečnic, ki so prejele cepivo. Neželene učinke je imelo 19% dojenčkov, ki so bili cepivu izpostavljeni preko materinega mleka. In umrlo je 23% zarodkov ali novorojenčkov mater, ki so prejele cepivo. »V enem delu dokumentov« lahko preberemo, da »se je več kot 80% nosečnosti, ki so jih sledili, končalo s spontanim splavom«. In kljub temu je, kot poroča Pfizerjevi dokumenti, eden izmed Pfizerjevih dokumentov poročal – onkraj vsake logike – »da je bila mRNA v materinem mleku varna«.
Ključno pri tem ni le to, da je Pfizerjevo cepivo ogrozilo zarodke, dojenčke in njihove matere, pač pa da sta Pfizer in FDA to vedela. Iz kateregakoli razloga že pa sta se odločila za »agresiven trud«, da bi nosečnice kljub temu cepili, pri čemer je direktorica CDC (Center for Disease Control – ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni), Rachel Walensky, na sestankih v Beli hiši eksplicitno zagovarjala tezo, da je potrebno cepiti nosečnice. Burkhardtovo priporačilo je diametralno nasprotno od Walenskyjevega: »Če bi bil jaz ženska v rodni dobi, ne bi načrtoval materinstva z nobeno osebo, z nobenim moškim, ki je bil cepljen… Takoj prenehajte s tem cepljenjem.«
Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. (1 Mz 8, 21)
Pfizerjevo cepivo pa ni predstavljajo grožnje zgolj dojenčkom, ampak vsem mladoletnikom – skupini, ki je seveda imela le majhno tveganje, da bo zaradi okužbe s covidom zbolela. Kljub temu je bila organizirana »milijardo dolarjev vredna kampanja z namenom prestrašiti in zavesti starše, da bi svoje otroke cepili, zato da bi jih zaščitili.« Šole po celem svetu so prisilile otroke, da so se cepili. In ker je bilo toliko otrok in najstnikov cepljenih po nepotrebnem, je prišlo do številnih smrti, ki bi se jim lahko zlahka izognili. Primeri: petnajstletna deklica je umrla zaradi odpovedi srca, štiri dni po drugem odmerku Pfizerjevega cepiva so se pri petnajstletnem dečku »pojavile multifokalne hemoragične lezije v možganih« zaradi katerih je utrpel »trajne okvare«, trinajstletna deklica je umrla tri tedne po prejemu tretjega odmerka cepiva. Pfizerjevi dokumenti jasno kaže, da bi pri otrocih, starih od 5 do 11 let, celo cepivo, ki bi bilo veliko bolj varno kot Pfizerjevo, imelo »vsaj tako veliko ali večje tveganje kot sama bolezen«.
Švedska patologinja Ute Krüger je opazila povečanje števila primerov raka dojk, a njeno odkritje je bilo še hujše kot to: tumorji so bili večji in številnejši kot običajno, rastli so »hitreje in bolj agresivno«, med mlajšimi bolnicami pa so se pojavljali pogosteje kot običajno. Zabeležila je tudi številne pojave raka dojk med bolnicami, ki so veljale za ozdravljene. A ko je svoja odkritja leta 2021 predstavila na patološki konferenci, so le redki udeleženci pokazali interes, da bi ji pomagali podrobneje raziskati ta vznemirljiva dejstva.
Zakaj? Najverjetneje zato, ker so njeni kolegi vedeli, da je Pfizer, tako kot druga večja farmacevtska podjetja, v navezi z domnevnimi regulatornimi organi pri FDA in da se medicinski establišment strinja s tem. Zato si številni zdravniki, ki bi sicer morda podvomili v sporočila establišmenta o virusu in tako imenovanih cepivih, le-tega niso upali, saj so se bali za posledice za njihove kariere in odkritega demoniziranja. Le spomnite se besa, ki ga je bil deležen cenjen zdravnik z Univerze Stanford, Jay Bhattacharya, skupaj s svojimi kolegi, podpisniki Great Barrington deklaracije, ki so pogumno kritizirali Faucijeve ukrepe za zapiranje družbe in govorili o učinkovitosti »čredne imunosti«.
Avtorji Great Barrington deklaracije
Kakorkoli že, nekaj je zdaj jasno: »Novembra 2020 je Pfizer vedel, da njegovo mRNA cepivo proti covidu ni niti varno niti učinkovito«. Zgodaj leta 2021 je Pfizer ugotovil »signifikantno škodo in smrti« med tistimi, ki so prejeli cepivo. A namesto, da bi javnost zaščitil pred tem, se je Pfizer igral s statistiko: »raziskovalci so za ugotovitev visoke učinkovitosti uporabili zelo majhno število bolnikov. Nato pa so to isto majhno število ignorirali, da bi ugotovili kakšna je varnost, kar je vključevalo izključitev neželenih učinkov, ki so se zgodili v kratkem času po prejemu odmerkov. Metode, ki so bile dovolj dobre za ugotavljanje učinkovitosti, nenadoma niso bile dovolj dobre za ugotavljanje varnosti.« Kratko povedano »raziskovalci so učinkovitost testirali s testom, za katerega so vedeli, da ni validiran.«
FDA se je vsaj do določene mere zavedala neželenih učinkov cepiva. A raziskovalci, ki so sodelovali pri pripravi Pfizerjevih dokumentov niso našli nobenih dokazov o tem, da bi FDA kakorkoli ukrepala glede tega. Javnosti vsekakor ni obvestila. Zdi se, da je Pfizer prikril 97% negativnih izidov cepljenja, pri čemer je nekatere smrti ocenil kot »neresne« in radikalno skrčil število smrti zarodkov in dojenčkov. Pfizerjeve običajne zamude pri poročanju smrti, povezanih s cepljenjem, so FDA zavedle, da je precenjevala varnost cepiva. Če na kratko povzamemo, je FDA odobrila Pfizerjevo cepivo deloma kljub znanim dejstvom o njegovi nevarnosti in deloma zato, ker ji je Pfizer posredoval »netočne podatke«.
Kar vodi k nasledjemu vprašanju; zakaj sta Pfizer in FDA zavajala javnost? Pfizerjevi dokumenti se namenoma omejuje na znana znanstvena dejstva in posledično ne ugiba o motivih. A v nedavnem intervjuju za podkast je Wolfova podala svoje mnenje o tej temi. Po njenem mnenju je bilo Pfizerjevo cepivo del načrtnega napada na svetovno zdravje, zlasti na reproduktivno zdravje žensk. Na kratko povedano se zdi, da neuspeha cepiva ni povzročil farmacevtski establišment, ki je pospešil izdelavo, preskušanje in proizvodnjo v obupnem poskusu, da bi rešil življenja. Namesto tega je videti, kot da je Pfizer želel povzročiti škodo – in to predvsem reproduktivnemu sistemu in dojenčkom. Kot je na Facebooku zapisal moj prijatelj Peter »Fjordman« Jensen, dobi človek ob branju te knjige občutek, da brska po dnevniku dr. Mengeleja.
Potem je egiptovski kralj rekel hebrejskima babicama – eni je bilo ime Šifra, drugi pa Pua: »Kadar pomagata Hebrejkam pri porodu, glejta na spol: če je deček, ga ubijta, če pa je deklica, naj živi!« Toda babici sta se bali Boga in nista storili, kakor jima je naročil egiptovski kralj, ampak sta pustili dečke živeti. Zato je egiptovski kralj poklical babici in jima rekel: »Zakaj delata tako in puščata dečke živeti?« Babici sta rekli faraonu: »Hebrejke niso kakor Egipčanke; tako krepke so, da rodijo, preden pride k njim babica.« Bog je storil babicama dobro. Ljudstvo pa se je množilo in postalo silno močno. Ker sta se babici bali Boga, jima je naredil hiši. Nato je faraon zapovedal vsemu svojemu ljudstvu in rekel: »Vsakega dečka, ki se rodi, vrzite v Nil, vsako deklico pa pustite živeti!« (2 Mz 1, 15-22)
Ampak zakaj bi Pfizer želel povzročiti to škodo? Osebna hipoteza Wolfove je, da je bil Pfizer, in morda tudi drugi proizvajalci mRNA cepiv proti covidu (njena knjiga o Moderni bo izšla aprila), povezan s Kitajsko komunistično partijo in domnevno s ključnimi osebami Zahodne globoke države in uradnimi mediji v projektu načrtne depopulacije planeta s sočasno erozijo Zahodnih svoboščin s ciljem združitve marksistične pravovernosti s »poslušno in zastrašeno delovno silo«. (Wolfova opozarja na dejstvo, da sta Kitajska in Avstralija uvedli koncentracijska taborišča za tiste, ki se niso hoteli cepiti in da je to poskušala storiti tudi Kathy Hochul, guvernerka zvezne države New York, a so ji nasprotniki to preprečili.)
Ima Wolfova prav glede Pfizerjevih in FDA motivov? Razmišljanje o tem človeka močno strezni – pravzprav je kar strašljivo. Se pa popolnoma ujema s cilji Svetovnega gospodarskega foruma in njegovimi lakaji po vsem svetu, ki na vse mogoče načine razkazujejo svoje hrepenenje po dobrih starih časih podložništva. Še do pred nekaj leti, preden je šla globoka država v Washingtonu do neverjetnih ekstremov v poskusih, da bi uničila Donalda Trumpa, onesposobila njegovo administracijo in ukradla volitve leta 2020, bi taka zarota veljala za paranoidno fantazijo. Leta 2024 pa ni tako zelo težko verjeti, da sile pri Pfizerju in FDA, ne samo da niso naši prijatelji, ampak da so – brez olepševanja – povsem nehumani trgovci s čistim, prav nič olepšanim zlom.
Prevod in priredba po avtorju Brucu Bawerju s Frontpage magazine (https://www.frontpagemag.com/crime-of-the-century/).
Robert Pevec