Views: 107
Besedilo pred vami je prevod pridige Davida Wilkersona iz leta 1988. Vsebina je aktualna tudi v naših dneh.
Pred tisoč leti, približno v tem času, se je svet soočil z najtemnejšo uro. Glede na Millerjevo cerkveno zgodovino (Andrew Miller, Miller’s Church History) je bila cerkev hudobna, odpadna in zelo šibka. Pravzaprav je življenje ugašalo. Islam je hitro rasel; Evropo so preplavili Huni, ki so pobili množice; strah in nasilje sta bila vsepovsod po svetu. Vse človeštvo je postalo obupano in v paniki. Na vse strani so bile množične nesreče – strašne lakote – nepopisne nesreče. Kuge in epidemije so ubile nešteto milijonov ljudi. Toda pravo paniko so povzročila nenavadna in zaskrbljujoča znamenja v nebesih. Zapisano je, da so bila čudna znamenja na soncu in luni. Pridigarji po vsem takratnem svetu so začeli pridigati in prerokovati, da bo konec sveta nekje leta 999, tik pred 1000-letno prelomnico. Uporabljeno besedilo je bilo Luka 21,25–27: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo.«
Od leta 960 se je panika večala. Toda leto 999 je veljalo za zadnje, ki ga bo kdo doživel! Šlo je za satansko zablodo, ki temelji na napačni razlagi sporočila o mileniju (kar pomeni tisoč let), ki ga najdemo v Razodetju 20,1-7. Ljudje so zapuščali svoja delovna mesta; kmetje so prenehali s sajenje ali žetvijo; hiše in zgradbe so bile prepuščene propadanju; zgodovinarji so nehali beležiti dejstva. Bogati in plemeniti, knezi in škofje, so zapustili svoje prijatelje in družine ter hiteli v Palestino, da bi bili tam, ko se Kristus vrne. On bo prišel in postavil zemeljski prestol na gori Sion. Razdajali so bogastva – kralji in cesarji so prosili, da bi jim dovolili v samostane, da bi se pridružili svetim redom. Množice revnih ljudi so spale v verandah svetih zgradb – ali vsaj v njihovi senci! Ljudje so postali lačni, vendar ni bilo koruze, pšenice, živine, pridelkov. Oskrba ni bila zagotovljena, saj se bo vse kmalu končalo.
Zadnja noč leta 999 je bila polna panike in nemira. Hudobni je imel še zadnji divji udarec, ki naj bi bil preveč grozen, da bi se še kdaj ponovil. Jeruzalem je bil poln tistih, ki so na gori Sion čakali, da se Jezus prikaže na oblakih. Ko se je bližala polnoč, je svetu zastal dih. Ure so odbile dvanajst – nato ena minuta čez dvanajsto – nato pet minut – Jezusa pa od nikoder! Noč je prekinila jutranja svetloba in vse je bilo mirno in tiho. Množice so se vrnile domov obdelovat zemljo, popravljat ruševine, sadit. Vse se je vrnilo v normalno stanje. Rezultat je bil, da se je strah spremenil v zabavo in veselje! Zgrajene so bile ogromne katedrale in prebivalstvo se je navadilo na življenje brez pričakovanja Njegove vrnitve. Čas je bil za gradnjo – celo za gradnjo imperijev! Nihalo je zanihalo.
Jezus bi naj prišel leta 1843!
Znova se je zgodilo pred približno 145 leti, ko je William Miller, ustanovitelj adventističnega gibanja, napovedal osupljivo razodetje, da Jezus prihaja leta 1843! Spreobrnil se je iz deizma in leta 1833 postal registriran baptistični pridigar. Po štirinajstih letih študija je Miller izračunal, da se bo Jezus vrnil leta 1843 na določen datum. Njegova knjiga “Dokazi iz Svetega pisma in zgodovine o drugem Kristusovem prihodu – o letu 1843”, je vsebovala zemljevide, na minuto natančne izračune, določene dokaze, da bo leto 1843 brez dvoma tisto leto! Joseph Hines je postal publicist za knjigo in od leta 1839 do leta 1843 je na tisoče vernikov vseh veroizpovedi postalo prepričano, da Jezus prihaja leta 1843. Prišel je datum, ki ga je določil. Množice so šle na goro, da bi pričakovale Gospodov prihod. Ko Jezus ni prišel, se je Hines vrnil k svojim izračunom, priznal, da je naredil napako, in ponastavil nov datum! Leta 1845 je postal predsednik Adventistov.
Bi verjeli, da se vse znova dogaja? Ste slišali, da Jezus prihaja na Rosh Hashanah, 11. septembra 1988, ob sončnem vzhodu? In tretja svetovna vojna se bo začela 23 dni kasneje, 4. oktobra? Da se bo Armagedon vojna odvila 4. oktobra 1995 in milenij se bo začel ob sončnem zahodu 23. decembra 1995? Šala? Skorajda! Trenutno ZDA preplavlja knjiga z naslovom “Vnebovzetje – Rosh Hashanah in 88 razlogov zakaj!” Če ne bi poznali svoje Biblije, bi mnogi od teh 88 razlogov zveneli zelo prepričljivo. Knjiga Williama Millerja je še danes zelo prepričljiva!
Bo Jezus prišel 11. septembra 1988 ob sončnem vzhodu? To bi lahko bila najbolj čudovita novica, ki si jo lahko zamislim. O, da bi bilo tako! Rekel je, da bo prišel hitro! Prosim, razumite, da ne promoviram te knjige. Jezus lahko pride kadarkoli. Pravim le, da je določanje datuma zabloda – zavajajoče – in nesvetopisemsko. Pravzaprav, zgreši celotno sporočilo in pomen Kristusovega prihoda!
Moramo biti pazljivi, da nas “kdaj” in “kako” ne prevzame tako, da bi pozabili, kdo prihaja!
Zagotovo Jezus ni nikoli nameraval, da bi bilo njegovo telo tako razdeljeno glede tega blagoslovljenega upanja. Obstaja taka zmeda, taka delitev, kdaj On prihaja. Karizmatično in evangelijsko gibanje sta razdeljena na številne tabore – vsi so prepričani, da vedo, kdaj Jezus prihaja! Nekateri pravijo, da prihaja v dveh fazah: najprej nenadno, nenapovedano vnebovzetje, nato Velika stiska. Drugi so mnenja “sredi-stiske”, to pomeni, da bo prišel po 3 letih stiske. Ostali so še vedno “po-stiski” in verjamejo, da bo prišel po sedmih letih Velike stiske.
Potem je tu velika in naraščajoča razprava o tisočletni Kristusovi vladavini na zemlji. Obstajajo predmilenijci, ki verjamejo, da bo drugemu prihodu sledila tisočletna Kristusova vladavina miru in pravičnosti (Božje kraljestvo), med katerim bo Kristus kraljeval kot kralj na tej zemlji, in potem sledi konec sveta. Postmilenijci pravijo, da je Božje kraljestvo zdaj: svet bo pokristjanjen in doživeli bomo dolgo obdobje pravičnosti in miru, “tisočletje”. Pravijo, da bo evangelij porazil in premagal zlo tukaj na zemlji – takrat bo prišel Jezus. “Amilenijci” verjamejo, da na zemlji ne bo tisočletne Kristusove vladavine, ampak da obstajata dve kraljestvi, ki potekata istočasno: Božje kraljestvo luči in hudičevo kraljestvo teme. Ob Kristusovem prihodu bo On vzpostavil svoje kraljestvo in razbil hudičevo.
Kroži tudi teologija prevlade, ki pravi, da Jezus ne bo prišel, dokler kristjani ne prevzamejo oblasti v vseh sferah družbe – politično, socialno in gospodarsko – in si podredijo sisteme, svet naredijo svet in nato Jezusa vrnejo za kralja. Poleg vseh teh doktrin obstajajo še vse vrste dispenzacionalistov – vse lepo dokazane, logične, vse podkrepljene s Svetim pismom, vse trdijo, da imajo izključno prav. V mojem Svetem pismu ne najdem: »Vedno ugotavljajte in preračunavajte!«, ampak: »Bodite pripravljeni!« Verjamem, da mi je Sveti Duh položil to sporočilo v srce, da ne bo nikoli nikogar pretresel ali zavedel katerikoli določevalec datumov. S Pavlom pravim: »Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, da se ne pustite takoj zbegati v umu in vznemiriti ne po kakšnem duhu ne od besede ne od kakega pisma, kakor da je to od nas, češ da je Gospodov dan že nastopil. Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način« (2 Tesaloničanom 2,2-3). Jezus je rekel: »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče… Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar … da vas ne najde spečih, če pride nenadoma« (Marko 13,32-36). Določevalci datumov to zaobidejo tako, da pravijo, da se pojavlja težava pri določevanju točnega dneva Jezusovega prihoda zaradi različnih časovnih pasov, zato nihče ne vé ure v vsakem časovnem pasu!
Bog je z namenom zakril čas Kristusove vrnitve, da bi svoje ljudstvo ohranil budno.
»Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas!« (Mr 13,33). Kakršen koli nauk o Kristusovi vrnitvi, stiski ali tisočletju, ki vas oropa budnosti, molitve in pričakovanja iz trenutka v trenutek, ni od Boga! Prav tako ni od Boga, če te oropa gorečnosti, da bi za Kristusa pridobil izgubljene. Uro za uro moramo živeti v čakanju, gledanju in delu. Nekateri, ki reklamirajo to knjigo o Kristusovem prihodu 11. septembra, pravijo: “Nekaj je potrebno, da prebudi mrtve kristjane – to lahko to stori!” Toda jaz pravim, če so bili odpadli, nepazljivi ali leni kristjani, noben čustveni pretres ne bo uspel. Namesto tega bodo 12., 13., 14. in 15. septembra postali posmehovalci! Postali bodo še bolj leni!
Ko sem bil še deček v prvem valu binkoštnega gibanja, se je Jezusov prihod oznanjal tako, da sem se na smrt prestrašil! Besedilo je bilo vedno: »Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! … Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov« (Mt 24,40-44). Takrat sem slišal, da so evangelisti govorili o glasu trobente, ob katerem bodo milijoni izginili, avtomobili se zaletavali, letala strmoglavljala, vlaki trčili! Enega dne sem prišel iz šole in mame ni bilo! Mislil sem, da sem zamudil Njegov prihod – kakšna panika! Mislil sem, da sem ostal tu!
Tako je za mnoge kristjane. Njegov prihod jim vzbuja strah – živijo v strahu pred zadnjo trobento! Če bo prišlo do upora in neopuščenega greha, bo strah vzbujajoče. Toda v tem sporočilu želim oznanjati Njegov prihod v drugačni luči – in sicer glede na to, kaj Njegov prihod pomeni zmagovalcu, tistim, ki ga ljubijo.
On prihaja na isti način, kot je odšel!
“Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti… Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo«” (Apostolska dela 1,6-11).
Prva stvar, ki jo je Jezus storil, je bila, da je zbral tiste, ki so bili izbrani, da bodo videli, kako bo vzet k Očetu: »Ko je bil z njimi …« (Apostolska dela 1,4). Drugi prevod Biblije (NASB) pravi, da jih je zbral skupaj. Približno 120 jih je Jezus sam poklical na Oljsko goro. Mislim, da niso vedeli ali dojeli, kaj se bo zgodilo. Poskušal jih je pripraviti na svojo vrnitev k Očetu: »… odhajam k Očetu in me ne boste več videli« (Janez 16,10). Kako bi lahko omejen um razumel takšne besede? Kako bo odšel? Bo spet umrl? Bo prišel voz, kot je prišel za Elija? Ga bodo vzeli angeli? Ali pa bo nenadoma izginil v zraku? Toda Jezus jih je opozoril na nekaj: »Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene« (Janez 14,28). Rekli so: »Kaj pomeni, kar pravi – ›malo‹? Ne vemo, kaj govori« (Janez 16,18).
Na enak način, kot je zbral učence, bo Jezus spet najprej zbral svoje ljudstvo k sebi, da bi nas pripravil na svojo vrnitev. Toda, ali bomo razumeli? Bog je vedno imel ljudstvo, toda tik pred svojim prihodom bo storil tako, kot je storil, preden je odšel. Zdaj to počne! To se dogaja tukaj v naši cerkvi in po vsej Ameriki, Kitajski, Evropi, Rusiji. Majhne in večje skupine prihajajo po klicu Svetega Duha, da bi mu »šli naproti.« Slišali so trobento! Slišali so krik: »Glej, ženin! Pojdite mu naproti!« (Matej 25,6).
Jezus je rekel, da bi se morali veseliti, vendar jim je rekel: »Jokali in žalovali boste,…« (Janez 16,20). Jezus zbira ljudi, ki jim je zapovedano, naj se veselijo, ker prihaja tako, kot je odšel! Jezus je pripovedoval o grozljivih stvareh, ki prihajajo na zemljo – tako zastrašujočih, da bodo človeška srca od strahu popustila, ko bodo videli sodbe, ki bodo padale vse naokrog. Toda tem zbranim je zapovedano, naj se ne bojijo, ampak naj se veselijo – medtem ko se tresejo same nebeške sile. »Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje« (Luka 21,28).
Poveličan človek je odšel – poveličan človek se vrača!
»Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« To je bilo telo iz mesa in kosti, ki je bilo položeno v grob, in telo iz mesa in kosti, ki je bilo obujeno od mrtvih! Tomaž se je dotaknil Jezusa iz mesa in kosti. Dotaknil se je Njegovih rok in dal roko v njegovo stran. On je bil resnično človek – poveličan – in se je povzpel k Očetu! Jezus ni izhlapel pred njimi! Bil je dvignjen v oblak, dokler ni izginil pred očmi! Kako osupljiv prizor je moral biti: Jezus sijoč – sijoč od slave – z obrazom v nebesa – se je počasi dvigal nad njimi. Morali so pasti na kolena!
Videli so ves odhod na lastne oči, ki so bile uprte vanj, »… strmeli [so] v nebesa.« Niso mignili z očmi in On je odšel! Videli so, kako se je odvijal celoten odhod. Res je, da se bomo spremenili v hipu: »… vsi pa bomo spremenjeni, hipoma, kakor bi trenil z očesom …« (1 Korinčanom 15,51- 52). Pavel govori o naši telesni spremembi, ko bomo »… skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu …« (1 Tesaloničanom 4,17). Prišel bo hitro, nenadoma in v trenutku se bomo telesno spremenili.
Toda kaj se bo zgodilo pred spremembo naših teles? Verjamem, da ga bodo odrešeni videli priti, tako kot ga je 120 videlo oditi! Verjamem, da bo Kristusov prihod razodetje njegove slave Njegovi nevesti. Zadnja trobenta simbolizira zadnje prebujenje. »Glas mojega ljubega! Glej ga, prihaja: skače čez gore, … oprezuje skozi mrežo« (Visoka pesem 2,8-9). In On bo prišel hitro, nenadoma, in v trenutku se bomo telesno spremenili. Verjamem pa, da je Kristusov prihod razodetje njegove slave Njegovi nevesti! On bo prvi potrkal: »Glas mojega ljubega, ki trka!« (Visoka pesem 5,2). Kako nevesta ne bi začutila skorajšnjega približevanja svojega ljubljenega! V starih časih je bil nevesti in njeni druščini naznanjen prihod ženina vsaj dve ulici stran: “Glejte, ženin prihaja!”
»Zato opašite ledja svojega razuma, trezni bodite, popolnoma naslonite upanje na milost, ki vam je prinesena v razodetju Jezusa Kristusa« (1 Peter 1,13). »Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat« (1 Tesaloničanom 5,4). Zdaj ga ljubimo, čeprav ga ne vidimo. Kakšni bodo trenutki, preden se bo pojavil, da se razodene? »Njega ljubite, čeprav ga niste videli. Verujete vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju« (1 Peter 1,8). Trenutno je On neizrekljivo veselje in poln slave, ko se nas preprosto dotakne s svojim Duhom. Je kdaj prišel v vašo sobo? Je bil kdaj tako blizu, da si mislil, da si v nebesih? Kako bo potem, ko nas bo začel pritegovati k sebi s svojo bližajočo se slavo in prisotnostjo?
Pavel predlaga, da Božji sveti lahko vidijo, da se dan približuje: »Ne zapuščajmo svojega zbora, … marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan« (Hebrejcem 10,25). »… Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je« (1 Janez 3,2). »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli« (Razodetje 1,7). »Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih« (Razodetje 22,4). »Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici« (Apostolska dela 7,55). Štefan je tip tistih, ki živijo v zadnjih dneh, »polni Svetega Duha«, ki jim bodo dane odprte oči in odprta nebesa. Videli bomo Jezusa, ki prihaja v slavi z vsemi svetimi angeli. Videli bomo vlečko Njegovega veličastva!
Njegov prihod bo veliko praznovanje za nevesto in za ženina!
Nas, ki smo del neveste, ne sme biti strah, ko se pojavi. »Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo« (1 Peter 4,13). Nikoli ne pozabite, da ne bo presenetil tistih, ki ga pričakujejo, ki »čakajo in željno pričakujejo prihod Božjega dne …« (2 Peter 3,12). Tisti, ki čakajo in pričakujejo, »skrbno izrabljajo čas, kajti dnevi so hudi« (Efežanom 5,16). Ne posedajo pred televizijo! Niso zaviti vase, svoje sanje in ambicije! Ampak so zaposleni s tem, da se krasijo kot čakajoča nevesta. Zaposlujejo se, dokler On ne pride. Ta dan ne bo “prehitel” tistih, ki so pripravljeni. K čakajočim ne bo prišel kot tat!
To bo tudi Gospodov dan veselja! On nestrpno želi biti s svojo nevesto: »Jaz sem svojega ljubega in on hrepeni po meni« (Visoka pesem 7,11). Pozabljamo njegovo navdušenje, veselje, pričakovanje. Da – On hrepeni po svoji nevesti! Jezus je jokal pri Lazarjevem grobu. On je “poskakoval od veselja”, potem ko so se učenci vrnili s kampanje izganjanja hudičev (glej Luka 10,17-22). On je poveličan človek, deležen vseh naših čustev in poln veselega pričakovanja, da bo imel sprejel nevesto, da jo bo terjal in jo pritegnil k sebi!
Obljubil je, da se bo razodel« tistim, ki hrepenijo po Njegovem prihodu. »…Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo« (Hebrejcem 9,28). Tokrat ne prihaja odkupit greha, ampak razodet svojo slavo svoji nevesti. Ta manifestacija se je že začela. Svojemu svetemu ostanku kaže svojo moč in slavo. Ujeti bodo v njegov magnetni potegljaj. On ni prevarant, ki bi poskušal svojo nevesto ujeti v nečistovanju. Nasprotno, On nas privlači, čisti, kliče in priteguje k sebi.
Jezus prihaja ob povelju!
»Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažíte med seboj« (1 Tesaloničanom 4,16-18). V grščini beseda “glas” pomeni spodbosti z besedo, prebuditi, vznemiriti, spodbuditi k dejanju. Glas nadangela bodo slišali vsi, ki premagujejo: “On je pred vrati! Pridite, ljubljeni! On, ki ga ljubite, je prišel, da vas odpelje.” To ni diskreten prihod, tiho opravljen v kotu. Ne! Jezus prihaja z glasom trobente, z množicami angelov, ob vzkliku, z vesoljnim vzklikom nadangela. Mrtvi v Kristusu bodo prvi vstali, da bi ga srečali v zraku. Kakšno bučno veselje bo to! Najprej ga bodo objeli. Mislite, da bodo molčali? Z novimi telesi? Večno odrešeni in končno doma z Jezusom? Ljubljeni, veselili se bodo! In medtem ko se bodo veselili, bo poslal svoje angele po vsem svetu in zbral svoje otroke. Kakšna dobrodošlica bo to!
Toda tukaj je pomen njegovega prihoda, ki je opredeljen v nekaj besedah: »… tako bomo zmeraj z Gospodom« (1 Tesaloničanom 4,17). Kako neumno se je prepirati, ali bomo živeli na zemlji ali v kakšnih nebesih. Nebesa bodo tam, kjer bo Jezus! Nekateri so tako odločeni, da nikoli ne bomo zapustili te zemlje, in da bo Jezus prišel k nam in vzpostavil kraljestvo na zemlji. Vse, kar hočem, je ta beseda: “Tako bomo zmeraj z Gospodom.”
Želite biti zmeraj z Gospodom? Ste vedeli, da je tudi njegova želja biti z vami? »Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, …« (Janez 17,24). Ne bodite jezni na določevalce datumov, ki so mislili, da so ugotovili vse glede Njegovega prihoda. Morda je bilo to storjeno z gorečnostjo in brez modrosti. Še več knjig bo, pisem in prerokb, ki bodo trdile, da imajo posebno razodetje. Naj vas nobena od teh stvari ne gane! Pustite čase in obdobja v Očetovih rokah – in živite vsak dan svojega življenja, kot da bi Kristus prišel čez eno uro. Dokler On ne pride, je treba opraviti veliko dela pri obnovi zidov Siona.
Avtor: David Wilkerson, 5. september 1988
Vir: http://www.tscpulpitseries.org
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti