Views: 26
Verjetno ste že slišali za izjavo: »Ne bom miroval, dokler ne najdem rešitve, žene, boljše službe, stanovanja. Ne bom miroval, dokler ne obnovim stanovanja, hiše. Ne bom miroval, dokler ne dosežem cilja, ki sem si ga zastavil … Tudi naš Gospod nikoli ne miruje, ker je naš varuh: »Glej, ne dremlje, ne spi, Izraelov varuh. Gospod je tvoj varuh.« (Psalm 121,4–5)
Danes nas Bog želi spodbuditi, da tudi mi ne mirujemo, dokler ne obnovimo vizije, ki smo jo dobili od njega.
Brali bomo odlomek Izaija 62,1–12. Najprej želim dati kratek uvod v to poglavje. Bog ljubi svoje ljudstvo in ima za vse nas dobre načrte. Za Boga nobena naša situacija ni izgubljena. Vendar Božje ljudstvo ne ljubi vedno svojega Boga in mu ni vedno poslušno. Takrat mora Bog na poseben način delovati s svojim ljudstvom.
Ker Bog ljubi vse ljudi, bo naredil vse, da jih pripelje nazaj k sebi in jih uporabi za svoje načrte, ki jih ima z nami. Noče, da bi ljudje sami tavali naokoli in bili izgubljeni. Želi, da bi mu pripadali, kajti to je edina prava rešitev za ljudi.
Ljudje ne ljubimo vedno Boga in se zato včasih znajdemo v težavah kot otroci, ki še ne razumejo smisla življenja in so nagnjeni k slabim stvarem ali odločitvam. Mi odrasli pa mislimo, da znamo voditi in živeti svoje življenje bolje od Boga. Posledice za otroke in za nas odrasle pa so na žalost velikokrat težke in pogubne.
V Izaiju, v 62. poglavju beremo o Božji odločenosti, da svoje ljudi obnovi in reši iz njihovih težav ter jih ponovno vrne k sebi.
To poglavje bi lahko imenovali tudi »Gospodova pesem njegovi Cerkvi!« Ali pa »Gospodova pesem za EKC Ljubljana!« Beseda »Sion« v tem poglavju se ne nanaša samo na staro mesto Jeruzalem, temveč se nanaša na celotno Božje ljudstvo v prihodnjem času in ta čas je zdaj, to je čas cerkve.
Če se vrnemo približno 2500 let nazaj, bomo ugotovili, da so bili Judje izgnani iz starega Jeruzalema, svoje države, ker niso bili poslušni Bogu. Šele ko so bili v izgnanstvu, so spoznali, kaj so naredili narobe, in ugotovili, da jih je Bog zopet pripravljen pripeljati nazaj, da bi mu lahko spet služili.
Enako Gospod dela z nami danes. Naša hoja do izpolnitve vizije, ki smo jo dobili od Gospoda, se je zavlekla. Jaz si ne upam trditi, da se je zavlekla zaradi naših grehov, neposlušnosti, nevere, strahu ali česa drugega. Tudi to je možno. Verujem, da se je zavlekla, ker nas Gospod hoče obnoviti in narediti nekaj, česar ne bi mogel, če bi nam že dal izpolnitev vizije. Gospod te danes vabi, da zopet zahrepeniš po 7000 odrešenih, ustanovitvi novih cerkva, zgradbi, kjer bomo v miru častili Gospoda in rastli. Verujem, da je Gospod zavlekel čas izpolnitve z namenom, da bi globlje spoznali svojega Boga, velikost in pomembnost njegove obljube za nas, da bi še bolj srčno zahrepeneli po njej in da bi še bolj dozoreli zanjo.
Bog nas danes vabi, da gremo na goro Sion, da nam da novo ime – v. 1–2
Zaradi hčere sionske ne bom molčal, zaradi hčere jeruzalemske ne bom miroval, dokler ne vzide kakor svit njena pravičnost in ne zagori kakor plamenica njeno odrešenje.
Narodi bodo videli tvojo pravičnost, vsi kralji tvojo slavo. Dali ti bodo novo ime, ki ga bodo določila Gospodova usta.
Veruj v Gospodovo obljubo, da nam bo dal »novo ime«
Ste kdaj pomislili, kako pomembno je naše ime? Če ne bi imeli imena, nihče ne bi vedel, kdo si. Žal danes ljudje še ne vidijo našega imena. Sploh ne vedo, kdo smo in kje smo. V Svetem pismu beremo o ljudeh, ki so dobili novo ime, ko jih je Bog določil za nekaj posebnega. Na primer Abram (vzvišen, spoštovan oče) je postal Abraham (oče množice). Jakob (prevarant) je postal Izrael (tisti, ki se bori z Bogom). Peter (kamenček) je postal Kefa (skala). V naši cerkvi tega ne delamo, ampak nekatere cerkve to še vedno delajo, da tisti, ki sprejme Jezusa, dobi še eno duhovno, krščansko ime. Ta praksa že povsod izginja. Zakaj je bila to prej praksa? Ker ko je oseba postala nova oseba, drugačna od prejšnje, je dobila tudi novo ime, ki jo je do konca življenja spominjalo na spreobrnitev. Sveto pismo pravi, da s ponovnim oz. novim rojstvom postanemo nova stvaritev, nov človek z novim imenom (to beremo v Drugem pismu Korinčanom, v 5. poglavju).
Bog je v Izaiju 62 rekel, da želi svojemu ljudstvu dati novo ime, ker bodo postali novi, drugačni od tega, kar so bili prej. Izaija se že takrat veseli časa Nove zaveze, ko bo nastala cerkev, ko bo Bog IZRAEL spremenil v CERKEV.
Jaz živim za dan, ko nam bo sam Gospod dal novo ime. To bo veličasten čas! Poglejte, kaj nam obljublja (v. 3): »Krasna krona boš v Gospodovi roki, kraljevski venec v roki svojega Boga.«
Se lahko zgodi kaj lepšega? NE! To pomeni, da bo Bog obnovil žalostne, razočarane, depresivne, zlomljene, pretepene, potolčene ljudi in jim dal novo ime. To bo Bog naredil iz nas in nas obnovil ter nas naredil čudovite posode, kot to naredi lončar iz gline. Hvala in slava ti, Gospod! Dvigni nas, Gospod, zdaj, da začnemo živeti za velike stvari, ki jih ti delaš, kljub temu, da tega še ne vidimo!
Verujem v Gospodovo obljubo, da nam ne bodo več rekli »Zapuščena, Osamljena, temveč Omožena« – v. 4
Ne bodo ti več rekli Zapuščena, tvoji deželi ne bodo več rekli Osamljena, temveč te bodo imenovali Pri njej je moja radost, tvojo deželo Omožena.
Kajti Gospod bo imel veselje nad teboj in tvoja dežela bo imela moža.
Bog bo ozdravil naše odnose. Brez Boga smo kot zapuščeno območje, na katerem je odvrženo veliko praznih, neuporabnih pločevink. Toda Bog lahko vzame te upognjene in rjaveče pločevinke in iz njih ustvari nekaj novega in uporabnega. Kako se bo to zgodilo? Tako, da bomo »ugajali Gospodu s tem, da mu bomo postali prava nevesta.« To se morda sliši nenavadno, tuje, posebej v današnjem času zakonskih razvez. Toda Gospodova ideja za njegovo cerkev je tukaj jasno zapisana in se ne spreminja. Gospod je vedno bil mož svojemu ljudstvu in to bo ostal do konca sveta. Vprašanje je, ali hočeš ti biti njegova žena? To se bo zgodilo, ker Gospod želi, da njegovo ljudstvo stopi v tako močan in pomemben odnos z njim, kot je prava zakonska zveza, ki jo je on vzpostavil. Zato se odnos med Bogom in njegovim ljudstvom imenuje »zaveza«.
Pred 2500 leti, ko so bili Judje v tuji državi, so jih ljudje zasmehovali zaradi takega odnosa z Bogom z besedami: »Vaš Bog vas je zapustil in mu ni mar za vas,« kot bi se norčevali iz ženske, ki si močno želi moža in ga ne najde. Zato so Jude klicali Zapuščena, Osamljena. Toda Gospod pravi, da ne bomo več stara deklica, temveč bomo srečno poročeni z Bogom (v. 5):
»Kajti kakor se mladenič poroči z devico, tako se bo tvoj graditelj poročil s teboj, kakor se ženin veseli neveste, tako se tebe veseli tvoj Bog.«
Dragi bratje in sestre, prihaja dan, ko bomo srečno poročeni z Gospodom. To bo vidno. Njegova prisotnost bo tako močna in vidna, da bo vsak spoznal, da je Gospod z nami. Se veselite tega časa? Gospod bo skrbel za nas kot pravi mož za svojo ženo. To je tako čudovita in pomembna tolažba za nas. Dvignimo se zdaj v Duhu in naj nas SVETI DUH napolni z veseljem, ker nas Bog obnavlja. Ste slišali: »Nas že obnavlja!«
V Novi zavezi apostol Pavel piše o cerkvi kot o Kristusovi nevesti. Pravi, da tako kot mož ljubi svojo ženo, Gospod Jezus tako močno ljubi svojo cerkev, da je bil pripravljen zanjo umreti. Kristus tako močno ljubi svojo Cerkev, tebe, mene. Premisli! Če je to resnica, potem mora biti Jezusova Cerkev res pomembna, da je bil Jezus Kristus pripravljen zanjo umreti! To za nas pomeni: ko se pridružimo Jezusovi Cerkvi, Gospod Jezus ozdravi naš razpadli odnos z njim in mi postanemo njegova ljubljena nevesta. Kako močno sporočilo, ki spreminja vse! Jezus ima za svojo nevesto nekaj čudovitega.
Gospod ima za nas veliko nalogo – v. 6–9
Na tvoja obzidja, Jeruzalem, sem postavil stražarje, ves dan in vso noč, nikoli ne bodo umolknili. Vi, ki kličete v spomin Gospodu, ne mirujte. Ne dajte mu miru, dokler je ne vzpostavi, dokler hčere jeruzalemske ne napravi za hvalo na zemlji.
Gospod je prisegel s svojo desnico in s svojim močnim laktom: Tvojega žita ne bom več dajal tvojim sovražnikom za hrano in sinovi tujcev ne bodo več pili tvojega vina, ki si se trudila zanj.
Ne, tisti, ki ga žanjejo, ga bodo jedli in hvalili Gospoda, tisti, ki ga berejo, ga bodo pili v mojih svetih dvorih. Pojdite, pojdite skozi vrata, pripravite pot ljudstvu!
Nasipajte, nasipajte cesto, odstranite kamenje, vzdignite zastavo za ljudstva.
Gospod nam daje nalogo, da mu ne damo miru, dokler nas ne obnovi in nas ne naredi za čast v Sloveniji. Gospod ne kliče svojega ljudstva z novim imenom samo zato, da bi se dobro počutili. Bog ne ozdravi svojega odnosa z nami samo zato, da bi bili odrešeni. Ko nas odreši, ima velik namen za svoje ljudstvo, za nas. Bog ima nalogo zate.
Kaj je bilo najboljše za Jude v izgnanstvu? Da je Gospod odvrnil njihovo pozornost s samih sebe. Bog rešuje svoje ljudi zato, da bi bili luč in sol svetu. Kaj pravi v 10. vrstici? »Odprite svoja vrata! Popravite cesto do mesta in jo očistite kamenja, dvignite zastavo, da bi narodom pomagali najti pot.« Kaj to pomeni? To pomeni, da je naša naloga popraviti cesto, da bodo ljudje lahko našli pot do Boga. Naša naloga je, da pospravimo svoje ruševine, da se ljudje ne spotaknejo ob njih. Vsakdo, ki postane član Božje družine, ima odgovornost pomagati drugim najti Boga, prinesti luč temnemu svetu. Ta namen bi moral biti vgrajen v DNK Božjega ljudstva.
Zato smo na našem letnem sestanku načrtovali, kaj bomo delali to leto, leto 2023:
- Izkoristili bomo Crikvenico, tako da bomo s seboj povabili prijatelje, da vidijo naš odnos z Gospodom in si ga zaželijo tudi sami.
- Izkoristili bomo naše tedenske osebne in skupne dejavnosti in se srečevali z ljudmi ter jim pričevali o svojem odnosu z Bogom.
- Izkoristili bomo poletne tabore in vabili otroke, mlade in odrasle, da se jih udeležijo, da bi tako dobili priložnost izvedeti, kdo je Bog in česa je zmožen.
- Izkoristili bomo božični čas in šli na ulice ter se pogovarjali z ljudmi o pravem pomenu in doživetju božiča v njihovih življenjih.
Gospod obljublja, da bo z nami in bo za nas poskrbel kot pravi mož za svojo ženo. Obljublja, da bo skrbel za nas in poskrbel za vse naše potrebe in živ odnos z njim, da bi bilo naše pričevanje pristno!
Za to je vredno moliti, se obnavljati in to doživeti! Zato je najbolj vredno verovati tej Božji obljubi!
Kaj bo Gospod delal po nas? – v. 11–12
Glejte, Gospod je razglasil do konca zemlje: Povejte hčeri sionski: »Glej, tvoje odrešenje prihaja, glej, njegovo plačilo je z njim, njegovo povračilo pred njim.«
Imenovali vas bodo Sveto ljudstvo, Gospodovi odkupljenci, in tebe bodo imenovali Iskana, Nezapuščena prestolnica.
Gospod nas bo naredil za znane in iskane. Zato izkoristimo leto 2023 zanj, za zadovoljevanje duhovnih potreb ljudi, tako da bi lahko ljudje iz vseh okolij in krajev našli pot do Jezusa. In če svoje delo opravimo pravilno, kot pravi v. 12, »bo naša Ljubljana, naša cerkev EKC Ljubljana znana kot dobro mesto za srečevanje, obnovo in druženje z Bogom. In posledično se lahko spremeni celo mesto Ljubljana.«
Vse to pa je del Gospodovega novega projekta za našo cerkev! Za ta Gospodov projekt si bomo prizadevali in zanj živeli z vsem srcem, umom, dušo in telesom.
Upam, da nas je danes Gospod spodbudil, da kot on tudi mi ne mirujemo, dokler nas ne obnovi in dokler z nami ne obnovi Slovenije. Ostane samo še, da rečeš: »Gospod, začni zdaj, najprej z menoj!«
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani