Svetost

Hits: 48

Kaj pomeni biti svet? Zakaj je svetost lastnost, za katero bi si želeli, da je značilna za naše življenje?

Obstajajo različni pogledi na svetost:

• izolacionisti: mislijo, da se morajo odmakniti od ljudi, da bi bili bližje Bogu;
• legalisti: mislijo, da je prava duhovnost v tem, da skušajo izpolnjevati zapovedi svoje vere;
• svobodnjaki: verjamejo, da je njihova svetost Božja odgovornost, ker je Bog milosten, ljubeč in odpušča, zato je čisto vseeno, kako živijo;
• perfekcionisti: mislijo, da je svetost posledica dramatične čustvene izkušnje, kjer se oseba dvigne na višji duhovni nivo in je osvobojena prejšnjih bojev z grehom;
• pasivni prejemniki: mislijo, da se pogosto preveč trudimo, da bi bili sveti, zato naj opustimo trud in se zanašamo na Svetega Duha, tako se bomo dvignili nad greh in premagali grešna nagnjenja.

Kje lahko najdemo pravi odgovor? Pri Bogu, v Svetem pismu.

Svetost ne pomeni, da postanemo človek brez greha. Pri svetosti gre predvsem za to, da najprej razumemo, kdo smo, in potem to udejanjimo. Svetost je najprej in predvsem stvar srca.

Primer Petra:

• Simon – ribič
• Simon postane Peter (skala)
• impulziven, nepredvidljiv
• biti svet pomeni več kot izgledati dobro navzven
• Peter zataji Jezusa (ne upraviči imena Skala)
• Jezus nikoli ne obupa nad Petrom
• po vstajenju obnovi Petra
• v naslednjih letih potrpežljivo gladi ostre robove Skale
• Jezus uporabi Petra, da nauči kristjane pravega in čudovitega pomena svetosti (Prvo in Drugo Petrovo pismo)

Svetost ne pomeni, da se umaknemo iz družbe, ampak da smo, tako kot Jezus, prijatelji grešnikov, Božji služabniki, ljudje z jasnim namenom in ljudje, ki poznamo resnično veselje in mir ne glede na okoliščine. Videli bomo, kje najdemo duhovne vire za svetost, zakaj je ta proces tako težak in kakšne nevarnosti lahko pričakujemo na tej poti.

Klic k svetemu življenju (1 Pt 1,13–16)

»Zato opašite ledja svojega razuma, trezni bodite, popolnoma naslonite upanje na milost, ki vam je prinesena v razodetju Jezusa Kristusa. Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet [3 Mz 11,45].« (Primeri svetosti oz. nesvetosti: čista voda – umazana voda, cel – razbit, uporaben – neuporaben, poseben – navaden, dragocen – nevreden, čista vest – krivda, iskrenost – prevara, odlično – nesprejemljivo, čisto – umazano oz. omadeževano, dobro – slabo, veselo – žalostno, sveže – pokvarjeno, dobiček – izguba, popolno  –nepopolno)

Svet [hebrejsko qodes, grško hagios] pomeni ›biti odbran, ločen od drugih, drugačen‹. To je lastnost, ki jo najdemo predvsem v Bogu ter stvareh in ljudeh, ki jih je Bog odbral za svojo uporabo in službo.

Kaj pomeni, da je Bog svet? Gre za velike razlike med njim in nami v njegovi naravi (npr. njegova moč, znanje, veličastvo) in njegovi moralni popolnosti (njegova popolna brezgrešnost).

»Svet, svet, svet, Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride.« Raz 4,8

»Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči, po tvoji volji so bivale in bile ustvarjene.« Raz 4,11

Je popolnoma čist, brez greha, v svoji prisotnosti ne trpi ničesar, kar ni povsem čisto, brezmadežno. Ker je Bog svet, ga častimo in se lahko zanesemo nanj, da je popolnoma dober do nas.

Svet se uporablja tudi za tempeljsko pohištvo in predmete, ki so se uporabljali pri čaščenju in tempeljskem bogoslužju. Uporablja se tudi za ljudi, ki jih je Bog izbral za svoje predstavnike in priče med narodi sveta. Vsi, ki poznamo Jezusa kot svojega Odrešenika, smo sveti, ker nas je Bog izvolil za svoje ljudstvo, za svoje duhovne otroke (v nasprotju z nekristjani).

Vrste svetosti

1. Pozicijska svetost: Bog je tiste, ki so sprejeli Jezusa za svojega Odrešenika, odbral, izvolil kot svoje otroke, ki jim je odpuščeno: »Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga« (1 Kor 6,11). Nismo si je zaslužili, ampak smo jo prejeli v veri v Jezusa Kristusa.
2. Posvečevanje: doživljenjski proces, v katerem Bog oblikuje kristjana, da je vse bolj podoben Jezusu. Do konca življenja izkušamo rezultate tega, da smo v pravem odnosu z Bogom. »Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus« (1 Tes 5,23).
3. Posvečenost: najvišji cilj, moralna popolnost, ki jo bomo nekega dne dosegli Božji duhovni otroci, ko bomo taki kot naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus. »Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (1 Jn 3,2–3).

Motiv svetosti

Bog želi, da smo tudi mi sveti – kot izraz hvaležnosti, da nas je odbral zase.

SZ: Ko je Izraelce izpeljal iz suženjstva v Egiptu, jim je rekel »Bodite sveti, ker sem jaz svet« (3 Mz 11,44).

NZ: »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (1 Pt 1,18–19).

»Prizadevajte si za mir z vsemi in za posvečenost. Brez nje nihče ne bo videl Gospoda« (Heb 12,14).

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8).

(Gl. tudi Rim 12,1–2; 2 Kor 7,1; Flp 2,14–15)

Zakaj naj bi bili sveti?

• Ustvarjeni smo bili, da najdemo izpolnitev v življenju, odbranem za Boga.
• Morda se zdi, da greh prinaša užitek, a dolgoročno nas uniči.
• Smiselno je živeti tako, da odražamo svojo posebno identiteto in namen.
• Bog nas je izbral, da bi bili posebni, drugačni, sveti kot pričevanje njegove ljubezni in milosti v svetu, ki je okužen in zasužnjen z grehom.
• Svetost je ustrezen odziv hvaležnosti na dar odrešitve, na veliko ceno, ki jo je plačal Bog, ko je poslal svojega Sina, da nas reši greha.
• Bog je svet in če ga želimo bolje spoznati, se moramo naučiti živeti zanj, tako kot on želi.
• Je predokus nebes, ki nam lahko pomaga, da se osredotočimo na čudovito življenje, ki nas čaka.

(Gl. tudi 1 Pt 1,1–2,10)

SVETOST V PRAKSI (1 Pt 2,11–3,22)

1. Kot državljani nebes (1 Pt 2,1–12)

Kdo smo kot Božji otroci – kraljevsko duhovništvo; naše življenje in naša usoda sta v Jezusu Kristusu; Bog nas je izbral za plemenit namen – da vsemu svetu povemo, kako čudovit je in kaj je storil za nas; živeti moramo kot člani Božjega kraljestva.

• Kot državljani zemlje (1 Pt 2,13–17)

Spoštujmo posvetne voditelje in red.

• Kot zaposleni (1 Pt 2,18–25)

Spoštujmo delodajalca in potrpimo, če slabo ravna z nami.

• Kot žene (1 Pt 3,1–6)

(Neverni) možje bodo pridobljeni po vedenju žena, s čistostjo in strahospoštovanjem, z lepoto krotkega in tihega duha.

• Kot možje (1 Pt 3,7)

Bodite pozorni na potrebe žena, spoštljivi in spoznajte, da je vaš odnos z njo pomemben del vašega odnosa z Gospodom.

• Kot priče svetu (1 Pt 3,8–22)

Bodite s svojim vedenjem zgled drugim, delajte dobro in ohranjajte čisto vest.

V razmislek:

Kakšna je naša duhovna temperatura? Ali ljudje vidijo, da se v nas razvijajo svete, Kristusu podobne lastnosti, ker smo v tesnem odnosu z njim in posnemamo njegov zgled? Ali si želimo rasti v podobnosti Kristusu? Za rast je potrebno trdo delo. Velikokrat moramo žrtvovati kratkoročne želje za dolgoročne stvari, ki bodo v slavo Bogu. Duhovne zmage se pogosto prepletajo z duhovnimi bitkami in porazi. To traja celo življenje. Ali gremo skozi življenje, ne da bi preiskovali svojo držo in dejanja v luči Božje besede? Kako lahko pokažemo svetost v svojem življenju? Na katerem področju imaš trenutno največ težav, ko si prizadevaš za svetost? Kaj ti je o tem spregovoril Bog?

MOČNI NASPROTNIKI SVETOSTI (1 Pt 4–5)

1. Meso – grešna nagnjenja, ki so v nas (npr. poželenje, želja po stvareh bližnjega, prevzetnost, osredotočenost nase) in ki vodijo v greh: »Zdržite se mesenih poželenj, ki se bojujejo proti duši« (1 Pt 2,11).
2. Svet – posmehovanje, preganjanje zaradi vere v Kristusa: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži« (Jn 15,18–19). »Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni« (1 Jn 2,15).
3. Hudič in njegove laži – hudič je lažnivec po naravi. »Uprite se mu, trdni v veri« (1 Pt 5,9). Spoznavajte Boga, ukoreninite svoje misli in dejanja trdno v Božji besedi in se zanašajte na Svetega Duha. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo (Ef 6,10–18): pas resnice, oklep pravičnosti, čevlje pripravljenosti za oznanjevanje evangelija, ščit vere, čelado odrešenja, meč Duha in molitev.

V razmislek:

Pazite na majhne grehe, ki lahko postanejo veliki problemi! »Ne dajajte prostora hudiču!« (Ef 4,26–27). Primer vztrajanja v svetosti: Jožefova zgodba. Kako se mi odzovemo pod pritiskom? Kakšno je stanje našega srca? Kakšen je naš odnos z Bogom? Kako si lahko pomagamo, ko se srečamo s sovražniki svetosti?

MOČNI ZAVEZNIKI SVETOSTI (1 Pt 4–5; 2 Pt 1)

1. Nove, od Boga vodene želje – nove želje in zmožnost, da ugajamo Bogu. Zdaj v nas in skozi nas živi Kristus, zato smo postavljeni pred izziv, »da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost« (1 Pt 2,24).
2. Cerkev – smo del cerkve, skupnosti, ki je ustvarjena za to, da nas podpira v naši rasti v svetosti: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel« (1 Pt 4,10). Vsak ima vsaj en duhovni dar za izgrajevanje cerkve (Apd 2,41–47; Rim 12,3–8; 1 Kor 12,12–31; Ef 4,1–16). Če želimo biti vse, kar Kristus želi, da smo, potrebujemo drug drugega.
3. Sveti Duh – V vsakem kristjanu prebiva Sveti Duh, ki deluje v njem, da bi obrodil sveto vedenje, podobno Kristusovemu (1 Pt 1,1–2). Jezus je uporabil primerjavo trte in mladik, da bi poudaril, da ne moremo storiti ničesar, da bi mu ugajali, če ne ostanemo v njem: »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.«

Krščansko življenje moramo živeti tako, kot smo ga začeli – da se zanašamo na Božjo milost in verujemo vanj: »Kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, v njem živite« (Kol 2,6).

Bog nam je dal vse, kar potrebujemo, da bi živeli sveto življenje: »Milost in mir naj se vam pomnožita v spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda! Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo. Po njiju nam je podaril tiste dragocene in največje obljube, da bi po teh postali deležni božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo« (2 Pt 1,2–4).

Naša odgovornost je, da stremimo k svetosti, da se trudimo, da bi bili pobožni možje in žene: »Prav zato prispevajte vso vnemo in tako dodajte vaši veri krepost, kreposti spoznanje, spoznanju samoobvladanje, samoobvladanju stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost, pravi pobožnosti bratoljubje, bratoljubju ljubezen. Če imate te kreposti in so vedno večje, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznanje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kdor pa teh kreposti nima, je slep in kratkoviden. Pozabil je, da je bil očiščen svojih nekdanjih grehov« (2 Pt 1,5–9).

V razmislek:

Kaj Bog pričakuje od tebe v procesu, ko postajaš vse svetejša? Kaj bo storil on? Kako ti lahko molitev in preučevanje Svetega pisma pomagata, da postaneš svetejša? Ali si del skupnosti lokalne cerkve, kjer si spodbujena in služiš drugim?

NEVARNOSTI ZA SVETOST (2 Pt 3)

1. Lažni učitelji:»… se varujte, da vas blodnja pokvarjenih ne bo potegnila za sabo in da ne odpadete od svoje utrjenosti. Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa« (2 Pt 3,17–18).
2. Neljubeč legalizem: prepričanje, da lahko ugodimo Bogu in si prislužimo odrešitev, če upoštevamo določena pravila vedenja.
3. Asketstvo: življenje v osami in odrekanje določeni hrani, obleki, odnosom.
4. Lastno prizadevanje: samodisciplina in dobre navade niso svetost. Bog želi, da ga ljubimo »iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem« (Lk 10,27).
5. Pasivnost: samo zaupanje Bog in njegovemu delu, brez lastnega truda.
6. Perfekcionizem: misel, da lahko postanemo brez greha tukaj in zdaj s posebnim delovanjem Svetega Duha. Bitka z grehom traja vse življenje.
7. Dovoljenje za greh: misel, da lahko grešimo, ker »Bog razume, da smo samo ljudje.«
8. Lastno zadovoljstvo: misel, da mora Bog izpolniti naša pričakovanja. Sveto pismo pa uči, da moramo umreti sebi in živeti za Kristusa.
9. Intelektualizem: pridobivanje znanja o Bogu in razumevanje Svetega pisma ne nadomesti tega, da bi prenesli resnico v prakso.
10. Služenje: opravljanje velikih stvari za Boga, ne da bi imeli tesen odnos s Kristusom. Če evangeliziramo izgubljene in služimo potrebam nemočnih in brezdomcev, a si ne prizadevamo za svetost, delamo dobro iz napačnih razlogov.
11. Odlašanje: misel, da se lahko posvetimo svetosti kasneje ali v primernejšem trenutku v življenju. »Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju razkrojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita. Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo« (2 Pt 3,10–11).

»Ljubi, ker to pričakujete, se potrudite, da vas najde v miru brez madeža in brez graje. …

Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. Njemu slava zdaj in do dneva večnosti! Amen« (2 Pt 3,14.18)

V razmislek:

Na kakšen način si pripravljena na Kristusov ponovni prihod? Ali občutiš nujnost, da urediš svoje življenje in kar najbolj izkoristiš minljive dni? Preberi vrstici iz Ps 139,23–24 in premišljuj o njiju: »Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli! Poglej, ali je pri meni pot bridkosti, in vodi me po večni poti!«

ZAKLJUČEK

Če želimo postati podobni Kristusu in dobro dokončati svoj tek, moramo najprej narediti prvi korak, sprejeti njegov dar odpuščanja in svetosti. Potem moramo vsak dan osredotočati svoje misli na cilj in potrpežljivo vztrajati. Svoje oči uprimo v ciljno črto, dan, ko sem bomo iz oči v oči srečali z Gospodom Jezusom Kristusom. Pri tem pa se moramo v veri zanašati na Boga, njegovo zmožnost, moč in milost.

»Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil« (1 Tes 5,23–24).

Vir: Povzeto in prirejeno po Why Would Anyone Want To Be Holy?/Discovery Series

A.