Views: 77
Še eno v vrsti tisočih arheoloških odkritij, ki kažejo na neverjetno zgodovinsko točnost Svetega pisma.
Našli so veliko število pečatov in ostanke lončenih posod, tipičnih za kraljestvo Judeje, vendar pa še vedno ostaja vprašanje zakaj je je bilo vse skupaj skrito pod velikanskim kupom kamenja.
Velikansko zgradbo so našli južno od Starega mesta v današnji četrti Arnona. V okolici zgradbe so odkrili tudi izredno veliko število pečatov in delov lončenih posod, značilnih za kraljestvo Judeje v 8. in 7. stoletju pr.Kr. Dosedanje izkopavanje kaže, da so naleteli na večje upravno središče, ki je delovalo v času svetopisemskih kraljev Ezekije in Manaseja. Točna vloga zgradbe, ki je nekoč stala dobre 3 kilometre južno od Jeruzalema, še ni povsem pojasnjena, lahko pa bi bila skladišče kjer so shranjevali davke, ki so jih pobirali v obliki olivnega olja, vina in žita. Pobrane pridelke so namreč običajno shranjevali v lončenih posodah.
Posebej veličastno je število pečatov. Našteli so 120 pečatov, ki so se uporabljali za označevanje kraljevega premoženja. Pečati vsebujejo imena štirih judejskih mest: Hebrona, Soka, Zipa in »Mmst-a«. Hebron in Sok sta znana kraja, medtem ko o krajih kjer naj bi ležala Zip in »Mmst« še vedno ugibajo. Poleg tega pečati vsebujejo tudi 17 imen. Kdo so bili ti ljudje ni znano, lahko pa bi bili pobiralci davkov. Zelo pomemben del najdb so bili številni ročaji lončenih posod, označeni s črkami hebrejske abecede. Večina je označenih z napisom »LMLK«, kar pomeni, da so pripadale kralju. Poleg napisa so običajno odtisnili tudi kraljevi znak – simbol sončne oble z dvema kriloma. Iz tega sklepajo, da so lončene 45-litrske posode uporabljali za shranjevanje davkov v obliki vina, olja ali žita, s pečati pa so označili, da pripadajo kraljevi upravi.
Območje zgradbe v starih časih niso obkrožali živčni vozniki in prometni zamaški – tako kot dandanes – temveč žitna polja, nasadi oliv in vinogradi. V okolici je bilo tudi precej stiskalnic grozdja in olja. Našli pa so tudi vrsto poganskih glinenih figuric žensk, jezdecev in živali. Iz obsojajočih svetopisemskih besedil in podobnih odkritij je očitno, da so takratni lokalni prebivalci še vedno prakticirali pogansko čaščenje.
Vendar pa obstaja tudi možnost, da zgradba ni bila samo eno od običajnih kraljevih skladišč. Najdišče so namreč datirali v čas, ko so Asirci pod vlado kralja Senaheriba leta 701 pr.Kr. zavzeli deželo v času, ko je vladal kralj Ezekija. Morda je kralj zgradil skladišče v okviru priprav za boj.
Ne glede na vzrok gradnje pa je očitno, da je bil kraj kmalu po padcu Judeje leta 586 pr.Kr. ponovno naseljen. Zbirka najdenih pečatov kaže, da je sistem davkov ves čas ostal nespremenjen in neprekinjen.
To arheološko odkritje kaže, da je imelo ozemlje današnje Arnone pomembno vlogo v zadnjih dneh kraljestva Judeje in tudi pri kasnejši vrnitvi in obnovi kraljestva. Odkritje pa kaže tudi na to, da je bil administrativni center kraljestva veliko večji in je segal tudi izven samega Jeruzalema. Arheologe pa bega, zakaj je bilo najdišče zasuto z velikanskim kupom kamenja, visokim kar 20 metrov. Podobne umetne gomile so našli tudi ponekod zahodno od Jeruzalema. Do sedaj še nikomur ni uspelo zadovoljivo pojasniti zakaj so ljudje vložili toliko truda v gradnjo takih velikanskih gomil, ki vsaj na prvi pogled nimajo kakšnega očitnega smisla, oziroma kaj so morda hoteli skriti.