Views: 87
Izrael je zanimiva deželica. Ko že misliš, da so ga bolj ali manj prekopali po dolgem in počez in odkrili vse kar se je dalo odkriti, arheologi znova najdejo nekaj novega.
Tokrat so odkrili trdnjavo, ki je stala na meji med Gatom in Lakisem. Arheologi domnevajo, da so jo najbrž nadzorovali Egipčani, služila pa naj bi za obrambo pred Filistejci in morda tudi pred Izraelci.
Trdnjavo so našli blizu kibuca Gal-On. Zgradili naj bi jo pred več kot 3.000 leti. Sodeč po načinu gradnje in najdeni lončenini, naj bi jo zgradili Kanaanci, nekatere egipčanske najdbe pa kažejo, da so jo verjetno nadzorovali Egipčani. Datirali so jo v svetopisemsko obdobje sodnikov.
S stališča arheologije iz obdobja sodnikov ni veliko znanega. Sveto pismo in stara besedila slikajo krvavo obdobje velike politične nestabilnosti, ko so se Kanaanci, Izraelci in Filistejci neprestano vojskovali med seboj. A to dogajanje ni bilo omejeno zgolj na Kanaan.
Okoli leta 1.450 pr. Kr. so Egipčani pod faraonom Tutmozisom III. uničili koalicijo kanaanskih mest in zagospodarili nad deželo vse do meja Sirije. Egipčanska prevlada je trajala približno do 1.200 pr. Kr., ko so se začele stare civilizacije v vzhodnem Sredozemlju sesuvati kot domine.
O razlogih, ki so privedli do propada civilizacij pozne bronaste dobe od Minojcev do Egipta, zgodovinarji in arheologi že dolgo časa strastno debatirajo. Večina pa se strinja, da so pri tem igrala pomembno vlogo tako imenovana ljudstva z morja, ki so v tem času napadala obale vzhodnega Sredozemlja. Njihov izvor ni znan. Domnevajo, da so prihajala z obal južne Evrope, zlasti s področja Egejskega morja, mednje pa pogosto prištevajo tudi Filistejce.
V tem obdobju sta propadli tudi Minojska kultura na Kreti in Mikenska kultura na celinski Grčiji. V to obdobje običajno uvrščajo dogodke, ki jih opisujeta Homerjevi Iliada in Odiseja.
Če torej novoodkrita trdnjava izhaja iz tega obdobja, lahko sklepamo, da so jo Kanaanci najverjetneje zgradili v sodelovanju z Egipčani, da bi se lahko s skupnimi močmi uprli Filistejcem, ki so se poskušali zasidrati na njihovi obali.
Trdnjava pa je bila morda pomembna tudi v bojih proti Izraelcem, ki so se prikazali v 13. stol. pr. Kr. in se pričeli utrjevati na področju Hebrona in Judeje. Gledano z arheološkega stališča, so bili Izraelci precej skrivnostno ljudstvo. Njihova materialna kultura je bila precej drugačna od njihovih sosedov, Kanaancev in Filistejcev, pa tudi njihov način vlade je bil dokaj svojevrsten. V času, ko so večini ljudstev in mest vladali kralji, so bili namreč Izraelci brez njih.
Istočasno se je tudi Filistejcem posrečilo, da so se utrdili na obali in ustanovili pet mestnih državic: Ašdod, Aškelon, Gazo, Ekron in Gat. In trdnjava, ki so jo odkrili pri Gal-Onu,velika dvonadstropna zgradba s stražnimi stolpi in tlorisom 18 x 18 metrov, je stala točno na meji med kanaanskim Lakisem in filistejskim Gatom.
A kanaanski poskus, da bi ustavili Filistejce, očitno ni bil uspešen. Trdnjavo so namreč kmalu po dokončanju zapustili in nadzor nad okolico so prevzeli Filistejci. Kasneje, približno v 10. stol. pr. Kr., so se Judje spustili s hribov in začeli prodirati proti obali. To je bilo obdobje kraljev Savla, Davida in Salomona. Viri takrat ne omenjajo več bojev med Kanaanci in Filistejci. Zamenja jih spopad med Izraelci in Filistejci. A Kanaanci niso preprosto izginili. Stopili so se z osvajalci – Izraelci in Filistejci. Iz svetopisemskih besedil je namreč očitno, da so bile medsebojne poroke dokaj običajne. Realno življenje je, tako kot vedno, sčasoma premagalo politična nasprotja.
Najbolj očiten, a še zdaleč ne edini, dokaz mešanja ljudstev je Rutina knjiga. Abraham se je poročil s Keturo, ki očitno ni bila njegova sorodnica (le kje jo je našel?), Juda se je poročil s Kanaanko, Jožef se je poročil z Egipčanko, Mojzesova žena je bila Madianka. A kot kaže zgodba o Samsonu, Filistejci v tem pogledu niso bili preveč priljubljeni.
Približno ob istem času, ko je bila trdnjava zapuščena, je bil Lakis uničen. Ni jasno ali so bili za to krivi Filistejci ali kdo drug. A iz Svetega pisma vemo, da Izraelci niso ravno cenili Filistejskega šarma.
R.