Hits: 218
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Otomanskega imperija, da bi zavzeli Dunaj. Turki pod vodstvom sultana Sulejmana Veličastnega so napadli mesto, ki ga je branilo približno 21.000 mož, s preko 100.000 vojaki. A Dunaj je kljub temu uspel preživeti dvotedensko obleganje in odbiti prvi resni turški napad na svoje obzidje.
Uvod v bitko
Avgusta 1526 so Turki porazili ogrsko vojsko v bitki pri Mohaču. Ogrski kralj Ludvik II. je bil ubit in Turki so zavzeli večino južne in osrednje Ogrske. Ogrski državni zbor v Požunu (današnji Bratislavi) je za novega kralja razglasil Ludvikovega svaka, nadvojvodo Ferdinanda, medtem ko je v vzhodnem delu države, v Sedmograški (današnja Transilvanija) zavladal Janoš Zapolya, ki je za ohranitev oblasti priznal nadoblast turškega sultana. Nadvojvoda Ferdinand je poskušal rešiti, kar se je rešiti dalo, in je že naslednje leto ponovno zavzel Budo.
Turški sultan Sulejman je nato spomladi 1529 zbral velikansko armado v Bolgariji, s ciljem, da zavzame celotno Ogrsko. Različni kronisti so velikost zbrane armade ocenili na 120.000 do 300.000 mož. Sulejman je osebno prevzel poveljstvo nad zbrano vojsko in 10. maja 1529 začel s pohodom proti Ogrski.
A pohod so že od vsega začetka pričele pestiti številne težave. Bolgarijo je zajelo močno deževje, ki je povzročilo obsežne poplave. Deli poti so postali skoraj neprehodni in Turki so bili prisiljeni več velikih kosov topništva preprosto pustiti ob poti, saj jih niso mogli spraviti iz blata. Precejšnje težave pa so imeli tudi s kamelami, ki niso bile vajene takega podnebja in so začele množično poginjati. Zboleli pa so tudi številni vojaki.
6. avgusta so prišli do Osijeka, 8. septembra pa so ponovno zavzeli Budo. Na edini hujši odpor so naleteli ob plovbi po Donavi, ko so jih srdito obstreljevali pri Požunu.
Ko so Dunajčani izvedeli za bližajočo se turško nevarnost, so nemudoma organizirali zasilno obrambo, ki so se ji pridružili ne samo meščani, ampak tudi okoliški kmetje. Pridružili so se jim tudi vojaški najemniki, zlasti nemški landsknehti in španski mušketirji, ki jih je poslal na pomoč cesar Karel V. Vodenje vojaške obrambe mesta je prevzel sedemdesetletni najemniški vojak Nikolaj grof Salm, ki se je nemudoma lotil utrjevanja mestnega obzidja in vrat.
Obleganje
Ko je turška vojska konec septembra prispela pred mesto, ni bila ravno v najboljšem stanju. Pohod je bil dolg, večina kamel jim je poginila na poti in kar precej težkih topov so morali pustiti za seboj. Številni vojaki so bili bolehni, konjenica, ki je predstavljala velik del vojske, pa ni bila najbolj primerna za dolgotrajno obleganje.
Zato so najprej poskusili s pogajanji. V mesto so poslali tri bogato oblečene ujetnike, da bi se pogodili o pogojih vdaje. Grof Salm pa jim je nazaj poslal tri bogato oblečene muslimane brez odgovora.
Ko so pričeli z obleganjem, so branilci nemudoma pričeli z izpadi iz mesta, da bi čim bolj ovirali oblegovalce. Uspešno jim je uspelo detonirati več min, s katerimi so Turki poskušali razrušiti obzidje, ob enem izmed izpadov pa so skoraj ujeli sultanovega namestnika, Ibrahima pašo.
11. oktobra je ponovno začelo močno deževati in Turkom je pričelo pohajati potrpljenje. Janičarji so pričeli godrnjati in zahtevati dokončno odločitev, kako bo z nadaljnjim obleganjem. Sultana je pričelo skrbeti. Začelo jim je primanjkovati zalog, vedno več pa je bilo tudi ranjencev in bolnikov. Zato se je naslednji dan odločil za zadnji juriš na vse ali nič na mesto. Napadalcem so obljubili posebne nagrade za prodor čez obzidje, a krščanski kopjaniki in puškarji se niso dali, in 14. oktobra je Sulejman ustavil obleganje in ukazal umik.
A tudi umik ni bil brez težav. Močno sneženje je pohod še dodatno otežilo in avstrijski zasledovalci so planili po vsakem revežu, ki je zaostal za kolono. Sultanu se je šele 16. decembra uspelo vrniti na obale Bosporja.
Posledice
Rezultati pohoda so bili mešani za obe strani. Turkom je sicer uspelo ponovno osvojiti Budo in opustošiti habsburška ozemlja, a Dunaja vendarle niso mogli zavzeti. Habsburžani so tako še vedno ostali nevaren nasprotnik.
Nikolaj grof Salm je bil hudo ranjen ob zadnjem turškem napadu na obzidje in je 4. maja 1530 umrl za posledicami ran. Nadvojvoda Ferdinand mu je postavil nagrobni spomenik, njegov sarkofag pa si lahko ogledate v krstilnici Votivne cerkve na Dunaju. Na kraju, kjer je imel svoj šotor sultan Sulejman, je dal kasneje cesar Maksimilijan II. postaviti grad Neugebäude.
Robert Pevec