Views: 63
»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.« (Evangelij po Janezu 15,1–8)
V današnjem odlomku beremo o trti in mladikah: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti.«
Jezus se vedno znova vrača k »ostati v njem« in nam pravi: »Krščansko življenje je ostati v meni.« Ostati. In tukaj uporabi podobo o trti in o tem, kako mladike ostanejo na trti. Ta »ostati« ni pasiven »ostati«, ni »uspavati se v Gospodu«. To bi bil morda samozadovoljni spanec. Tukaj je ta »ostati« aktiven. Je prav tako vzajemen »ostati«. Zakaj? Ker on pravi: »Ostanite v meni in jaz v vas.« Tudi on ostaja v nas, ne samo mi v njem. Gre za vzajemno ostajanje. To vzajemno ostajanje je skrivnost – skrivnost življenja, je prelepa skrivnost. Res je, mladike brez življenja ne morejo storiti ničesar, saj do njih ne prihaja limfa. Potrebujejo limfo, da bi rasle in rodile sadove. Tudi steblo, trta, potrebuje mladike, saj sadovi niso pritrjeni na steblo, na trto. Gre za vzajemno potrebo. Gre za vzajemno ostajanje, da bi rodili sad.
In to je krščansko življenje. Res je, krščansko življenje pomeni izpolnjevati zapovedi – to je treba početi. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti blagoslovov, ki jih Jezus preda učencem v govoru na gori, tudi to je potrebno. Krščansko življenje pomeni opravljati dela usmiljenja, kakor nas Gospod uči v evangeliju – in to je treba početi. A tudi več – in to je »vzajemno ostajati«. Mi brez Jezusa ne moremo narediti ničesar, kakor ne mladike brez trte. In on – naj mi bo dovoljeno tako reči – »zdi se, da brez nas ne more narediti ničesar,« kajti sad daje mladika, ne steblo, ne trta. V tej skupnosti, v tej bližini »ostajanja« imamo rodovitnost.
Kaj je tisto, kar steblo trte potrebuje od mladik? Da rodijo sadove. Kaj Jezus »potrebuje« od nas? Pričevanje. Ko v evangeliju trdi, da smo luč, pravi: »Bodite luč, da bodo ljudje videli vaša dobra dela in slavili Očeta.« Torej, pričevanje je to, kar potrebuje Jezus od nas. Pričevati o njegovem imenu, kajti vera, evangelij raste s pričevanjem. To je skrivnosten način. Jezus, povzdignjen v nebesih, potem ko je šel skozi trpljenje, potrebuje naše pričevanje, da bi Cerkev rasla. In to je vzajemna skrivnost tega »ostati«. On, Oče in Duh ostajajo v nas in mi ostajamo v Jezusu.
Razmislimo o tem »ostati v Jezusu« in »Jezus ostaja v nas«. Ostati v Jezusu, da bi imeli limfo, moč, da bi imeli opravičenje, zastonjskost, da bi bili rodovitni. In on ostaja v nas, da bi nam dal moč, da rodimo sad, da bi nam dal moč pričevanja, s katerim raste Cerkev.
Kakšen je odnos med Jezusom, ki ostaja v meni, in mano, ki ostajam v njem? Gre za odnos bližine, za odnos, ki je skrit naravnim očem, za odnos brez besed, to velja za vse nas. Z majhnimi mislimi: »Gospod, jaz vem, da ti si. Daj mi moč in jaz bom storil, kar mi boš rekel.« Intimni dialog z Gospodom. Gospod je navzoč, Gospod je navzoč v nas. Oče je navzoč v nas. Duh je navzoč v nas. Ostajajo v nas. A tudi jaz moram ostati v njih.
Samo Jezus nam lahko pomaga razumeti, čutiti skrivnost tega »ostati«, pri čemer Jezus tako zelo vztraja. Ko govorimo o trti in mladikah, se velikokrat zaustavimo pri podobi, pri delu vinogradnika, Očeta, ki mladiko, katera obrodi sad, obreže, torej otrebi, katera ne obrodi sadu, pa jo odreže in odvrže. Res je, da tako počne, a to ni vse. Je še nekaj drugega, nekaj več. To je pomoč, ja, gre za pomoč, ki se kaže v obliki preizkušenj, težav v življenju, ko uvidimo, da so potrebni popravki na naši poti, ki nam jih kaže naš Gospod. A ne ustavimo se samo pri tem. Med trto in mladikami obstaja ta intimen »ostati«. Mladike – mi – potrebujemo limfo. In trta potrebuje sadove, pričevanje. In če se znajdemo v zadregi, o čem naj pričujemo, se spomnimo, da nam naš ljubeči Očka kaže tudi to, o čemer naj pričujemo: »GOSPODOVA postava je popolna, poživlja dušo; GOSPODOVO pričevanje je zanesljivo, nevednega dela modrega.« (Psalm 19,8) Ja, s tem, ko ostajamo v njem, nas on sam usposablja in nagiba k pričevanju. Gre za naraven, čeprav skrivnosten proces: »Zakleni pričevanje, zapečati postavo v srca mojih učencev.« (Izaija 8,16) Ja, vsebina njegovega pričevanja je naložena v naša srca. In kako naše pričevanje deluje na druge?
Nič ne skrbimo. Zopet ima on pri tem ključno besedo: »Poslušala nas je tudi ženska, Lidija po imenu, trgovka s škrlatnimi oblačili v mestu Tiatiri. Bila je bogaboječa in Gospod je odprl njeno srce, da je prisluhnila Pavlovim besedam.« (Apostolska dela 16,14) Ja, Gospod hkrati naloži svoje pričevanje in postavo v naša srca in tudi odpira srca poslušalcev, ki jim jih želi odpreti. Zdaj bolje razumem tisti rek, da med srcem in srcem obstaja neka nevidna, skrivnostna vez. Sedaj vidim, da jo spleta moj Očka. Ja, res dober in popoln je ta naš Očka.
Molitev:
Gospod, Aba, Očka, pomagaj nam biti ponižni, da se bomo lahko zavedali tvoje veličine. Pomagaj nam, da ti lahko sledimo iz ljubezni, in kadar ti sledimo zaradi ljubezni, nam pomagaj, da pričujemo. Odpri zaklade naših src, v katera si zaklenil svojo postavo in svoja pričevanja. Zavedamo se, da hudič zaradi pričevanja postane ljubosumen in da bi škodoval, počne v ljubosumju marsikaj. Zavedamo se, da duh sveta namreč ne prenese pričevanja, zato pride do preganjanj. Pomagaj nam, da se zaradi strahu pred trpljenjem ne odrečemo pričevanju. Pomagaj nam, da se ne bi ustrašili križa in ostajali raje v logiki elitizma in privilegijev. Ne dovoli, da bi umrla naša vera. Gospod, utrdi v nas Duha, da bomo z veseljem in ljubeznijo pričevali. Hvala ti, ker nismo sami, ampak si ti z nami in v nas. Prosimo za to milost, da bomo zmogli slediti Jezusu po poti, ki nam jo je on pokazal in nas je naučil. To je nekaj lepega, kajti nikoli nas ne pusti samih. Nikoli! Vedno je z nami. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.