Ali nam to, kar delamo in živimo, prinaša resnično veselje in življenje?

Views: 30

Jezus se veseli nad človekom

»Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: ›Vina nimajo.‹ In Jezus ji je dejal: ›Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.‹ Njegova mati je rekla strežnikom: ›Kar koli vam reče, storite.‹ Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: ›Napolnite vrče z vodo!‹ In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: ›Zajemite zdaj in nesite starešini!‹ In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: ›Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.‹ Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj. Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.« (Evangelij po Janezu 2,1–12)

Tokrat se ustavimo pri vprašanju: Čemu Jezus naredi takšen čudež za začetek svojega delovanja? V oči namreč bode že skoraj sporna količina vina. Kako to, da Jezus v Kani naredi iz vode toliko vina, ko so se ljudje že dodobra okrepčali? Evangelist Janez pravi celo, da potem ko se ljudje napijejo, običajno dobijo slabše vino. Torej so dobili čisto za povrh še 500 do 600 litrov dobrega vina. Še več, kako to, da Jezus izbere za prvi čudež, kot uvod v svoje delovanje, prav takšno dejanje? Mar ne bi mogel izbrati kaj bolj pomenljivega oz. kaj je hotel s takšnim čudežem sporočiti? Jezus nikakor ni nekakšen zavetnik vinarjev, tudi ne novoporočencev, zakaj potem takšen čudež za začetek?

Očitno Jezus z nenavadnim dejanjem sporoča novost svojega oznanila. Farizeji in pismouki so imeli kot vodilo postavo. Ravnali so se po zakonih in pravilih postave. Pazili so, da ne bi prekršili kakega pravila, kajti kršitev postave je bila največje zlo. Verjetno po postavi tudi popivanje ni bilo ravno dobrodošlo. A Jezus, kot da želi sporočiti nekaj zelo drugačnega, vstopa v praznovanje mladega para in cele vasi. Vstopa v praznovanje življenja preprostega človeka. Z obiljem dobrega vina najbrž želi sporočiti, da dobrega ni nikoli preveč, da morata življenje in veselje prekipevati, da je škoda, da bi zaradi pomanjkanja kogarkoli prikrajšali za veselje. Sporočilo se torej zdi jasno: Prinesti veselje nad življenjem.

Jezusovo temeljno držo dobro povzema stavek: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (Evangelij po Janezu 10,10).« Vse, kar dela, dela zato, da bi imeli življenje. V tej luči je mogoče prav razumeti vse, na videz sporne Jezusove besede v njegovem delovanju, ko npr. daje bolj prav javnim grešnikom in cestninarjem kot nekaterim uglajenim vernim judom. Ni neobčutljiv za greh, nasprotno, prišel je, da grehe odpušča, ni pa prišel, da grešnika obsodi. Zato pravi, da prihaja kot zdravnik k bolnim, da prinese življenje. Takole beremo: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. … Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

V prvem čudežu Jezus razodeva svojo temeljno držo do človeka. Iz jasne zavesti, da je ljubljen od Očeta, ki nad njim izgovarja: Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje, Jezus nadaljuje veselje nad človekom. Prinaša veselje in življenje. S tem nadaljuje tudi razglašenje, ki ga prinese angel na večer Jezusovega rojstva, ko pravi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.«

Vse Jezusovo delovanje ima torej en sam cilj, prinesti veselje in življenje. Ob tem pa se lahko vprašamo, zakaj toliko ostrih besed do farizejev in pismoukov, čemu trde besede v priliki o gospodarjevem povabilu na svatbo, ki ga nekateri niso sprejeli in so bili nepovabljeni potem vrženi v večni ogenj. Ali pa prilike o bogatašu in Lazarju, pa žalost nad bogatim mladeničem. Jezus prinaša veselje in življenje, tam pa, kjer človek to oznanilo zavrača, je Jezus s svojimi opomini izredno odločen. Ne popušča niti za las. Ne pusti se ujeti v farizejsko leporečje. Odločno in jasno pove: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo, ali pa: Lažje bo kameli stopiti skozi šivankino uho kakor bogatašu v nebeško kraljestvo. Farizejem pravi, da bodo prišle prostitutke in javni grešniki lažje v nebeško kraljestvo kakor oni.

V Jezusovem prvem čudežu, ko spremeni vodo v vino, vidim za nas povabilo k razmisleku, ali nam tisto, kar delamo in živimo, prinaša resnično veselje in življenje ali ne. Najprej smo povabljeni v veselje sami, potem pa poklicani, da kot njegovi zvesti učenci prav to prinašamo drugim. Kljub veselemu sporočilu se ne moremo in ne smemo izogniti zelo jasnim opominom in kritikam, kadar bližnji veselje in življenje zapravlja.

Naj bo vse prepojeno z veseljem, ki izvira iz tega, da smo polnost življenja in veselja od Jezusa že prejeli!

MOLITEV:

Z.M.