Hits: 12
Tudi pri nas mediji pogosto opisujejo nasilna dejanja organizacije Black Lives Matter ali krajše BLM (njihovo ime bi lahko prevedli kot »Črna življenja so pomembna« ali »Črna življenja štejejo«) kot demonstracije temnopoltih proti rasizmu in policijskemu nasilju in očitno ima ta dobro organizirana marksistična organizacija somišljenike tudi pri nas. Pred kratkim sem namreč njihove nalepke opazil celo v središču Grosuplja.
Kaj ima Grosuplje opraviti z rasizmom do temnopoltih Američanov, mi sicer ni uspelo razvozlati, sem pa ugotovil, da številni temnopolti v ZDA ne le ne podpirajo te organizacije, ki trdi, da se bori za njihove pravice, ampak ji celo aktivno nasprotujejo.
Ena takih je tudi priseljenka iz Kameruna, Nestride Yumga, ki je zaradi besed, ki sem jih dal v naslov prispevka, namenjenih skupini demonstrantov v podporo organizacije Black Lives matter (BLM), postala znana po celotnih ZDA in tudi širše po svetu.
Nestride Yumga je svoje ravnanje razložila v kratkem videu, objavljenem na spletni strani www.prageru.com, spodaj pa si lahko preberete prevod njene izjave.
»Ko sem se zjutraj 31. maja 2020 po neprespani noči pobrala iz postelje, sem vedela, da moram nekaj storiti. Nisem vedela kaj. Ali kaj bom rekla. Videla sem proteste in nemire. Slišala sem obtožbe o rasizmu, rasnih krivicah in policijskem nasilju. Zgrožena sem bila nad tem, kaj se je zgodilo Georgeu Floydu. A zgrožena sem bila tudi nad tem, kaj se dogaja z mojo novo domovino, mojo ljubljeno Ameriko. In tega nisem več mogla prenašati. Nisem zmogla več zadrževati v sebi.
In tako sem odšla na enega teh protestov in naredila najbolj ameriško stvar, ki sem se je lahko domislila: protestnikom sem povedala točno to, kar sem mislila. Priznam – nisem bila zelo diplomatska.
Morda so se zato moje pripombe tako hitro razširile po spletu. Zlahka jih najdete na YouTubu.
Mnogi ljudje so me občudovali zaradi tega, kar sem rekla. Mnogi so me zasovražili. A ni mi mar ne za ene ne za druge. Tega nisem naredila zase. To sem storila za Ameriko, najboljšo državo na svetu. In vem, o čem govorim.
Rodila sem se v Kamerunu, državi v zahodni Afriki. Moja družina je živela iz dneva v dan in preprosto poskušala preživeti. Ko slišim ljudi govoriti o korupciji in človekovih pravicah tukaj v ZDA, lahko samo zmajem z glavo. Nikoli niso živeli v Kamerunu – ali kjerkoli v krogu tisoč milj okoli Kameruna. To vsekakor drži.
V ZDA sem prišla zaradi stvari, ki jih nikoli nisem mogla imeti v svoji rodni deželi: svobode in sreče, priložnosti za dobro izobrazbo, zaslužiti za dobro življenje, ustvariti si solidno življenje zase. In natanko to sem dosegla. To mi je omogočila Amerika. In za to bom večno hvaležna.
Odkar sem prišla v ZDA, sem se izučila za medicinsko sestro in delala v patronažni službi. Pred kratkim sem magistrirala iz zdravstvene administracije in zdaj delam kot zdravstvena menedžerka.
Moj karierni cilj je zmanjšati razlike v zdravstvenih izidih in oblikovati nove, boljše strategije, da bi ljudje s težjim dostopom do zdravstva dobili oskrbo, ki jo potrebujejo. Sem tudi rezervistka letalskih sil ZDA. In ja, veselim se, da se bom poročila in osnovala družino.
Moje življenje temelji na preprostem dejstvu: nikjer ni boljšega kraja za življenje, za kogarkoli, katerekoli rase, kot je Amerika. In vsi izven Amerike to vedo. Zato stojijo v vrsti pred ameriškimi veleposlaništvi po celem svetu, tako kot sem tudi jaz, in upajo na priložnost, da bi prišli sem delat in živet. To je resnično dežela priložnosti.
Zato je nikar ne zmerjajte naokoli. Me ne zanima, od kod ste prišli. Ali zaradi česa se pritožujete. Ali kakšna je barva vaše kože. Tega ne bom prenašala. In to me pripelje nazaj do 31. maja in tistega parka v Washingtonu.
G. Floyd ne bi smel umreti tako, kot je. A ne pustite se zamotiti: Black Lives Matter in njihovi zavezniki izkoriščajo smrt Georgea Floyda za razdvajanje Američanov. In to ravno v trenutku, ko bi morali stopiti skupaj. Zabadajo neposredno v srce te dežele – obračajoč nož bele krivde v eni roki in črne zamere v drugi. Namen teh protestov ni, da bi črnci dobili več moči. Njihov namen je, da bi je imeli ČIM MANJ.
Kajti ko ogenj dogori, ostane samo brezup, jeza in sramota. To ni moč. To je zatiranje. Poglejte nedolžne žrtve – male podjetnike (mnogi od njih so črni), ki so ob ropanju in požiganju izgubili svoje življenjsko delo. Kaj naj storijo zdaj? Kdo bo počistil grafite in razbito steklo? Kdo bo ponovno zgradil? Kdo si tega, potem ko je gledal, kako so njegove sanje izginile v plamenih, sploh želi?
Vsak teden v Chicagu, New Yorku, Baltimoru, Washingtonu črni kriminalci ubijajo črne može, žene, otroke – OTROKE. Ste morda slišali za ime katerega izmed njih? Zakaj NJIHOVA življenja niso pomembna? Kje so protesti ZANJE? Zakaj smo jezni samo takrat, ko bel policist ubije črnca, medtem ko v naših soseskah vsak vikend pokosijo na ducate naših bratov in sester?
Black Lives Matter in njihovi podporniki se, s svojo brezmejno obsedenostjo z rasizmom, pretvarjajo, da nas vodijo v boljšo prihodnost. V resnici pa nas vlečejo navzdol v spiralo samouničenja. Močno sem se morala potruditi, da sem prišla v Ameriko. Preveč jo imam rada, da bi preprosto stala ob strani in gledala, kako jo trgajo. Pridružite se mi.
Nisem zatirana.
Nisem žrtev.
Sem svobodna Američanka.
Sem Nestride Yumga.«
Včasih nas mora nekdo, ki prihaja od »zunaj«, spomniti, kaj naša krščanska civilizacija pomeni milijonom ljudi, ki si želijo priti k nam.
»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Evangelij po Mateju 5,13–16)
R.