Views: 64
Vsi smo se že navadili, da že veliko let primanjkuje dobrih novic. Pandemija covida-19 nam je odkrila, da živimo v zelo težavnih časih. Prestali smo politične obračune, proteste v naših mestih, prestajamo vojno v naši soseščini v Ukrajini, prestajamo nenormalno naraščajoče cene, pomanjkanje ponudbe in globoka nesoglasja glede prihodnosti.
Torej, bilo je veliko slabih novic, kajne? Danes ne samo, da ne želim govoriti o slabih novicah, temveč vam želim dati dobre novice, morda še veliko več, dati najboljše novice, ki jih niste slišali že dolgo časa.
Verjamem, da Gospod uporablja to pandemijo, da pripravi svojo cerkev na tisto, kar prihaja. Toda kaj prihaja? Vemo, da je celotna zgodovina pravzaprav celovita Božja zgodba, ker on v svojih rokah drži ves svet. Verjamete to?
Kaj ti pričakuješ v prihodnosti? Če bi morali danes napisati jutrišnje naslove, kako bi se glasili? Odgovor na to vprašanje nas pripelje do moje današnje teme: »Duhovna vojna v zadnjih dneh«. Kdo bo/je zmagovalec? Mi kristjani vemo, da je končni zmagovalec Jezus Kristus.
To je res. Toda kaj to pomeni za sedanjo krizo, v kateri se nahaja svet, tudi ti in jaz?
Zgodovina, rajši Božja zgodba, nam govori o velikih preporodih (Božjih posegih v življenja posameznikov in narodov) v preteklosti. Ko beremo te Božje zgodbe v Svetem pismu ali zgodovini cerkve, včasih zvenijo tako neverjetne in sprašujemo se, ali se takšne stvari lahko zgodijo tudi v naših dneh.
- Ali lahko pride do še enega vesoljnega izlitja Svetega Duha?
- Ali bi lahko prišlo do še enega velikega prebujenja v Sloveniji kot v času reformacije?
- Ali bi lahko prišlo do še enega molitvenega preporoda, v katerem bomo neprestano molili noči in dneve kot bratje in sestre v Južni Koreji?
- Ali bi lahko videli mnoge narode, ki bi bili pretreseni in spremenjeni zaradi oznanjevanja evangelija Jezusa Kristusa?
Instinktivno vemo, da je odgovor »da«. Vemo, da so te stvari možne v našem času, ker Bog ni omejen z moralnim propadom sveta, s strašnim razvratom vseh generacij, posebej mladih. Pred kratkim smo lahko brali novice, kako slovenska mladina živi strašno razvratno in da v razvratu prekaša prejšnjo generacijo, svoje starše.
Moje sporočilo se osredotoča na eno ključno vprašanje: Če so to res zadnji dnevi pred Gospodovim prihodom, ali se lahko zgodi tudi veliko prebujenje? Moj odgovor je kratek: Verujem, da se bo.
Sveto pismo nas uči, naj pričakujemo veliko prebujenje. Preberimo priliko, ki jo je Jezus povedal v Evangeliju po Marku 4,26–29:
In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.
Resnico Jezusove prilike sem mnogokrat izkusil v otroštvu. Rojen sem na kmetiji in zakone setve in žetve poznam do potankosti. Nikoli nisem skrbel za prihod setve in žetve. Redno sta prihajali vsako pomlad in poletje. To je določal Božji zakon narave. Jaz sem po setvi redno spal in nikoli nisem skrbel, ali bo prišla žetev. Enostavno sem vedel, da bo prišla.
In še podobno priliko v Evangeliju po Mateju 13,24–30: Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
To so Jezusove besede: Nebeško kraljestvo je podobno kmetu, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Toda tisto noč, ko so delavci spali, je prišel njegov sovražnik in zasadil ljuljko (plevel) med pšenico, nato se je umaknil. Ko je setev zrasla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Delavci so prišli h kmetu in ga vprašali, ali hočeš, da gremo in jo poberemo? Kmet je odgovoril: »Nikakor, da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite tudi pšenice! Pustite ju, naj skupaj rasteta do žetve. Ob času žetve bom žanjcem naročil, da ljuljko sežgejo, pšenico pa spravijo v žitnico.«
Ko Jezus razlaga to priliko svojim učencem, jim pove, da je polje svet in da je Sin človekov – Gospod Jezus – sejalec dobrega semena. Rekel je tudi, da je sovražnik, ki je zasejal ljuljko, hudič, dobro seme predstavlja sinove kraljestva – vernike, ljuljka pa sinove hudiča – nevernike, žetev je konec sveta in žanjci so angeli, torej ne mi ljudje (Jezusovo razlago najdemo v Evangeliju po Mateju 13,36–43).
Sporočilo lahko povzamemo na ta način. V dobi pred koncem sveta rešeni in nerešeni živimo skupaj drug ob drugem. Nakupujemo v istih trgovinah, jemo v istih restavracijah, delamo v istih pisarnah in navijamo za iste športne ekipe. Tako bo vse do končne žetve.
Ne moremo vedno razlikovati pšenice od ljuljke. Gospod ve in razlikuje, mi pogosto ne. Ko pride žetev, bo vse jasno. In mi ljudje ne bomo ločevali drug drugega. To bodo naredili angeli, ker verjamem, da ko bi morali mi ločiti nekoga od svojih najbližjih, tega ne bi zmogli.
Jezus jasno pove: »Srednje poti ni.« Vi ste pšenica ali ljuljka. To je zgodba, ki jo je povedal Jezus, ne jaz in ne vi, ne naša cerkev. To je povedal tisti, ki odloča in bo odločal. Jezus nam pravi, da bosta prišli v zadnjih dneh dve vzporedni letini hkrati: žetev zla in žetev dobrega.
Kakšen bo svet v zadnjih dneh?
Preberimo v Drugem pismu Timoteju 3,1–5: Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti, brez srca, nespravljivi, obrekljivi, brez samoobvladovanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalski, predrzni, napihnjeni. Raje bodo imeli naslade kakor Boga, držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. Tudi teh se izogiblji.
Mi živimo danes v teh hudih časih, časih pred velikim klasenjem žita in ljuljke. To so najhujši časi ljuljke in najboljši časi žita hkrati. A to vidite in čutite? Jaz zelo. Čutim in vidim veliko nasprotovanje zla na vseh področjih življenja, posebej na moralnem področju. Doživljamo popoln razkroj in propadanje družbe. Kljub temu, draga cerkev, ne obupavajmo. Povzdignimo oči in videli bomo, da vzporedno zorijo tudi polja, ki so bela in pripravljena za žetev. Verujem, da velik propad in velika žetev prihajata hkrati. To je naše veliko upanje. Naš Bog dela čudovite reči. Vabim vas, da se že zdaj veselimo, kaj dela Bog.
Ne pozabite, samo preprosto sprašujem: »Kaj naj pričakujemo v zadnjih dneh?« Velike stvari, ki jih bo delal Bog. Veliko žetev, mnoga spreobrnjenja, o katerih govorijo Apostolska dela 2,17–21:
In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse meso, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah. Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in sijajni Gospodov dan. In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.«
Dragi moji, najboljše stvari nas šele čakajo. Ne obupavajmo, ne izgubljajmo vere, ne bodimo del zlobnih dejanj ljuljke. Oznanjajmo evangelij Jezusa Kristusa in čakajmo na Božjo žetev, ki bo prišla in ne bo zamudila. Bog bo izlil svojega Svetega Duha čez vse meso in takrat se bodo dogajale množične spreobrnitve. Veselimo se tega časa, ki prihaja, živimo in delajmo za odrešenje množic, posebej v času poletnih taborov, ki jih organiziramo in se začenjajo že naslednjo nedeljo.
Ne pozabimo, da živimo v času velike duhovne vojne, ki se bo končala z veliko žetvijo in veliko zmago Jezusa Kristusa nad svetom in satanom. To naj bo naše veselje, naša tolažba in nagrada za zvestobo Jezusu.
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani