Views: 87
»Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: ›Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.‹« (Evangelij po Janezu 17,1–11)
Današnji odlomek je del tega, kar so pozneje poimenovali »Jezusova vélikoduhovniška molitev«. Je pravi dragulj in predstavlja zaključek Jezusovega nauka učencem pred njegovo smrtjo na križu. V središču te molitve je edinost. Jezus večkrat ponovi prošnjo, da bi učenci izkusili tisto edinost, ki jo sam čuti z Bogom. In ta molitev ni namenjena le učencem, ki so bili tistega večera z njim. Ta edinost ni omejena niti časovno niti prostorsko. Je za vse verne vseh časov.
Skrivnostni čudež Božje milosti je, da smo šibka človeška bitja lahko eno z njim. Najpomembnejše je dvoje. Prvič, biti v odnosu in eno z Bogom Očetom in z Jezusom: »da bi bili tudi oni v naju« (v. 21), in drugič, imeti v sebi Božjo brezpogojno ljubezen: »da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih« (v. 26). Ta edinost ima veličasten namen – da bi tudi druge po Jezusu pripeljala do Boga Očeta. Zaradi te enoti bodo ljudje verjeli, da jih Bog ljubi in je poslal Jezusa, da bi jih rešil. Jezusova molitev je smela in drzna, toda on ve, kakor angel Gabriel, ki je prinesel novico o njegovem rojstvu Mariji, da »Bogu ni nič nemogoče« (Evangelij po Luku 1,37).
Kaj pa naj bi pomenilo, da smo tudi mi med seboj eno? Ko sem razmišljal o tej Jezusovi želji in tem priporočilu, sem vedno bolj ugotavljal, da nam je ta logika tuja. Biti eno!? Veliko in radi govorimo o drugačnosti in o uspešnosti, vsepovsod se srečujemo z željo po pomembnosti in prvih mestih, razžira nas tekmovalnost. Po vsej sili hočemo biti produktivni in učinkoviti. Biti eno, kaj pa je to? Čemu to služi? Zakaj Jezus prosi prav za tisto, kar nam je najmanj domače?
- Kaj naj mi pomeni biti eno s prijatelji? Skupaj početi iste neumnosti? To bi že šlo, a tudi tu nastopi tekmovalnost, kdo je naredil večjo neumnost, kdo je bil bolj pomemben, kdo je prvi?
- Kaj naj mi pomeni biti eno z bratom ali sestro? Da skupaj kritizirava starše? To bi že šlo, a še vedno je moja sestra bolj priljubljena pri starših kot jaz in kje je sedaj najina enost?
- Kaj naj pomeni biti eno v družini? Da gremo skupaj na izlet? A kaj, ko je obveljala ideja enega, ne ideja vseh? Da skupaj molimo? Tudi tu se mora nekdo potruditi in podrediti drugemu, ker se enemu ne ljubi, drugi pa bi počel kaj drugega.
- Kaj pomeni eno v zakonu? Da imata skupen denar, da ga ne ločujeta? A kaj, ko so vajine želje različne in mora spet nekdo popustiti?
Ko takole razmišljam o enosti, se mi zdi, da je v najboljšem primeru naša enost predvsem krpanje lukenj, ki jih ustvarjata naš egoizem in naša tekmovalnost. Globljega pomena pa kar ne osvojimo. Kje se skriva odgovor za ustvarjalno, svobodno, veselo e(di)nost?
Pravzaprav je naša človeška narava vedno obremenjena z zgrešenimi predstavami o pomembnosti in prvih mestih. Harmonija in služenje izgineta izpred naših oči, ključno vprašanje je, kdo je prvi. A dejansko je to osiromašenje vsega. Edinost je pravzaprav temelj polnega življenja. Poglejmo:
- Ste opazili na slikah na naših stenah, katera barva je najpomembnejša? In kaj bi bilo brez ostalih?
- Pri nogometu ne igrajo vsi v napadu in mnogi nimajo prave priložnosti dati gol, pa vendar – mar ne bi brez njih moštvo zagotovo izgubilo?
V svojih odnosih poznamo samo prva mesta, pomembnost, tekmovalnost, produktivnost. Mar s tem ne izgubimo izpred oči svoje enkratnosti? Ta temelji na poklicanosti: Kakor s temno barvo ne moremo osvetliti slike, je tudi s svetlo ne moremo zasenčiti. Igralec v napadu ne brani in v obrambi ne napada. Vsak ima svojo vlogo in združitev vseh pomeni ustvarjati edinost. Zavedati se dopolnjevanja in vrednosti posameznega, to ustvarja edinost.
V različnosti se moramo odpovedati predstavi o pomembnosti in prvih položajih. Uporabiti je treba Božjo logiko: »Največji med vami pa je tisti, ki streže.« To je Božja logika, v kateri je enost mogoča. Brez nje ne moremo biti eno. Služenje, in ne tekmovalnost, to je temelj edinosti.
In nenazadnje moramo dojeti, da je celota sestavljena iz majhnih, na videz nepomembnih delcev. Tudi Jezusovega življenja ne moremo razumeti, če ne dojamemo, kaj vse ga je ustvarjalo: skritost v betlehemskem hlevu, tiho učenje in služenje v Nazaretu, glasno in pogumno oznanjevanje in ozdravljanje bolnih, obujanje mrtvih, katastrofalen konec življenja na križu, skrito vstajenje in tiho veselje v nebeškem kraljestvu. Vse je pomembno: jasli in križ, čudeži in nebeška slava. Vse to ustvarja čudovito enost njegove podobe, čudovito enost z Očetom in tiho navzočnost med nami.
V tihi navzočnosti med nami pa nam nenehno šepeta. Ali slišimo njegov glas? Če bomo namreč slišali njegov glas, bomo lahko eno med seboj. Zato mu prisluhnimo, kaj nam pravi: »Sleherni trenutek hrepenite po meni! Tako kot ženin in nevesta ljubita drug drugega in gorita v medsebojnem hrepenenju, tako in še bolj ljubite in hrepenite po meni vi, kajti jaz sem mnogo več kot ženin in nevesta. Ne odrinite me na rob dneva. Ne odmerite mi minut, ki si jih lahko vzamete zame. Jaz sem z vami nepretrgoma. Če bi se samo za trenutek odmaknil in pozabil na vas, bi izginili v niču. Opravljajte svoja dela in rešujte obveznosti, vendar me imejte vedno ob sebi. Vsak trenutek časa, ko ste z menoj, je pomemben. Prosti čas preživite v molitvi in branju svetih besedil. Sveti Duh vas bo uvajal v vse globlje razumevanje duhovnega in Božji dotik v vas bo vse polnejši. Pride dan, ko ne boste več vzdržali brez misli name, brez izkazovanja ljubezni in zahvaljevanja. Nihče vam ne more srca obogatiti tako kot jaz. Vem, po čem svetnem vse hrepenite. Ljubite in hrepenite po meni in vaše srce bo prejelo vso polnost ljubezni in njegovo hrepenenje bo izpolnjeno. Tedaj bo vse bogastvo tega sveta nič v primerjavi z bogastvom vašega srca.«
Biti eno med seboj pomeni torej dojeti in sprejeti:
- neprecenljivo vrednost poklicanosti,
- vzvišeno lepoto služenja in darovanja,
- veselje v povezanosti z drugimi in ustvarjanje občestva.
Gospod naj nam pomaga, da bomo postajali eno, kakor sta on in Oče eno.
Molitev:
Gospod Jezus, na večer, preden si umrl za nas, si molil, da bi bili vsi tvoji učenci popolnoma eno, kakor ti v Očetu in Oče v tebi. Daj, da bomo živo začutili, kako velika nezvestoba do tebe je naša razdeljenost. Daj nam iskrenosti, da bomo priznali in obžalovali ravnodušnost, nezaupanje in medsebojno nenaklonjenost, ki se morda skrivajo v nas. Daj nam poguma, da bomo vse to izkoreninili. Prosim te, pomagaj mi videti moja področja teme, da bodo lahko osvetljena, raziskovati mojo krhkost, da bo deležna tvojega zdravilnega dotika, da se zavem svojih ovir, da jih bo lahko osvobodil tvoj ljubeči Duh. Ustvari v meni odprt prostor, da bom lahko z nežnostjo in ljubeznijo sprejemal krhkost in ranljivost drugih. Pomagaj mi biti prostor počitka, kamor lahko drugi prinesejo svoje boje in veselja. Naj najdem dom v tebi, da ga bodo lahko drugi v meni. Hvala Ti, Oče, za rast notranje svobode v meni, ki pomaga drugim srečati se s tvojo ljubečo navzočnostjo. Nakloni nam, da se vsi zedinimo v tebi, da bi se iz naših src in z ustnic neprestano dvigala tvoja molitev za edinost vseh tvojih otrok, bratov in sester, kakršno ti hočeš. V tebi, ki si popolna Ljubezen, naj najdemo Pot, ki vodi do edinosti v poslušnosti tvoji Ljubezni in Resnici. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.