Hits: 42
Dan sprave ali po hebrejsko jom kipur je največji judovski praznik.
Praznujejo ga na 10. dan meseca tišrija (letos je bilo to od sončnega zahoda na nedeljo, 27. septembra, do sončnega zahoda na ponedeljek, 28. septembra), sledi pa prazniku roš hašana (judovskemu novemu letu).
»To naj vam bo večna postava, da se enkrat na leto izvrši sprava za Izraelove sinove zaradi vseh njihovih grehov.« (Tretja Mojzesova knjiga 16, 34)
Zgodovinsko ozadje jom kipurja
Le nekaj mesecev po odhodu iz Egipta so Izraelci grešili s čaščenjem zlatega teleta. Mojzes je pri Bogu uspel izprositi odpuščanje njihovega greha in dan, ko se je Mojzes vrnil z gore, je postal znan kot dan sprave ali jom kipur.
V času starega Izraela je obredje v templju doseglo vrhunec ravno v času jom kipurja. Véliki duhovnik je opravil posebej predpisan obred, ki je vključeval zažig kadila v najsvetejšem in obred (žreb) z dvema kozloma. Enega je duhovnik žrtvoval, drugega pa so pognali v puščavo (se spomnite izraza grešni kozel?). Obreda so se udeležili Judje z vseh koncev in krajev v želji, da bi dosegli odpuščanje grehov za celotni Izrael. Obredje v templju je potekalo vse dotlej, dokler ni bil drugi tempelj dokončno porušen. Praznovanje jom kipurja pa se je nadaljevalo tudi še potem. Vsak Jud ga namreč praznuje v templju svojega srca.
Uvod v praznik
Štirideset dni pred praznikom pričnejo Judje z jutranjim trobljenjem na šofar [judovsko trobilo iz živalskega roga] ter jutranjim in večernim recitiranjem 27. psalma. Tik pred praznikom (10 dni pokore) opravljajo dodatne vsakodnevne molitve in so še posebej skrbni pri opravljanju verskih dolžnosti (micva).
Dan pred jom kipurjem je namenjen hrani in pripravi na sveti dan. Obstajajo številne tradicionalne navade, ki jim sledijo na ta dan, kot so obredna očiščevalna kopel (mikva), darovanje medenih kolačev, darovanje miloščine in blagoslov otrok. Na predvečer praznika imajo slovesen obed, tik pred njegovim začetkom pa obredno prižiganje sveč.
Praznik
Jom kipur traja od sončnega zahoda 9. tišrija do pojava zvezd na nočnem nebu naslednji večer. Na jom kipur se ne opravlja nobenega dela, obenem pa se je treba izogibati tudi:
- hrani in pijači (strogi post)
- nošnji usnjenih obuval
- uporabi dišav, mazil, krem
- kopanju in umivanju
- spolnosti
V teh prepovedih gre za simbolično povrnitev k prvotni človeški (rajski) čistosti in nedolžnosti. Dan običajno preživijo v sinagogi, kjer pripravijo pet molitvenih obredov, ki vključujejo branje predpisanih beril Svetega pisma, zlasti Tretje Mojzesove knjige (Levitika) in preroka Jona. Obudijo tudi spomin na obredje, ki je potekalo v templju.
Bistvo praznika je, da se vernik ozre vase, prizna grehe, ki jih je storil v preteklem letu, in prosi Boga za njihovo odpuščanje. Obenem z Bogom sklene tudi zavezo o poboljšanju v prihajajočem letu.
Po prazniku
Praznik se zaključi z vzklikom: »Sliši, o Izrael: Bog je naš Gospod! Bog je eden!« Po tem vzkliku ljudje običajno izbruhnejo v veselo pesem in ples. Povsem na koncu enkrat samkrat zatrobijo na šofar in razglasijo:
»Naslednje leto v Jeruzalemu!«
Jom kipurju sledi slovesni obed, ki je praznik (jom tov) sam po sebi. Čeprav je jom kipur najbolj resen dan judovskega koledarja, saj je v bistvu namenjen pokori, pa je obenem tudi dan veselja in upanja, da bo Bog sprejel Izraelovo kesanje in odpustil njegove grehe.
R.