Dan zahvale

Views: 25

Danes (v nedeljo) praznujemo dan zahvale. Zame je to zelo pomemben praznik. Škoda, da imamo vsako leto samo en dan, namenjen zahvaljevanju, in škoda, ker tudi v naši državi uradno ne praznujemo dneva zahvale. Prepričan sem, da bi bilo v naši deželi več zadovoljstva, smeha in sreče, če bi se za en dan ustavili in razmislili, kaj vse dobrega smo doživeli in dobivali. Če bi nas nekdo naučil preštevati dobrote in kljub podražitvam najti in videti blagoslove, bi to močno vplivalo na naše veselje in zadovoljstvo. 

Hvaležnost ne pride sama od sebe. Hvaležnost ni naravna vrednota zemeljskega človeka. Je pa naravna duhovna vrednota od zgoraj rojenega človeka. Hvaležnost je zelo pomembna za naše dobro počutje, za naše duhovno bogastvo, ker dviga našo vero, upanje in ljubezen do te mere, da smo sposobni dajati več in s tem odpirati Božje zakladnice, ker prejemamo vedno več, kot že imamo.

Izražanje hvaležnosti pomirja naša čustva, nas pripelje do lastništva miru, ki je dober za naše srce in dušo. Izražanje hvaležnosti odpira mnoga vrata do sreče, zadovoljstva, dobrega zdravja in ljubezni do življenja in Boga.

Zato je za nas kot Božje ljudstvo primerno, da svoje misli osredotočimo, ne samo danes na dan zahvale, temveč pogosto, vsak dan, na Božjo dobroto in se mu zahvalimo za to, kdo on je, in za vse, kar je storil za nas in kar dela.

Če imate Sveto pismo, poiščimo Psalm 103. 

V Psalmu 103 najdemo Davida, ki nagovarja svojo dušo in ji zapoveduje, da mora slaviti Gospoda. Želi se spomniti vsega, kar je Bog storil v njegovem življenju, in ne želi pozabiti niti najmanjšega dejanja, ki ga je Bog storil. 

Tudi mi bomo danes nagovorili svojo dušo, da slavi svojega Boga in prešteje blagoslove, ki smo jih bili deležni v letu 2022. Preden bomo to storili, pa nam Bog želi dati skozi Psalm 103 štiri pomembne spodbude:

1. Zahvaljevanje in štetje Božjih blagoslovov omogoča bogato življenje (v. 1–2)

»Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost njegovo sveto ime. Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega dejanja njega, …«

V tem psalmu ne bomo našli nobene prošnje, niti ene. To je hvalnica Bogu. David je bil navdušen nad Božjimi blagoslovi. Ne poznamo okoliščin, v katerih je David napisal ta psalm, vendar si predstavljam, da se je v nekem trenutku Davidu posvetilo in je dojel, kaj je Bog storil zanj. Naenkrat je spoznal, kako dober je bil Bog. Venčal ga je z dobroto, ki si je sam ni zaslužil. To spoznanje ga je gnalo, da je izlil pesem na pergament.

Vas prime kdaj žalost, nezadovoljstvo, godrnjanje? Preberite si Psalm 103. Pomaga! Ker pa so vsi psalmi pesmi, jo je David tudi zapel Bogu.

Predstavljam si Davida, polnega čustev, strastnega v vsem, kar je delal, kako je hvalil Boga z vsem srcem. Predstavljam si ga, kako je dal vse od sebe. Kako sta njegov glas in glasba, ki jo je izvabljal iz harfe, napolnjevala vse pašnike, palačo, kjer je živel. Iz njegovih pesmi razberemo, da je bil uspešen glasbenik, človek, ki je pel z občutkom, predvsem pa z védenjem, komu prepeva. O, kako si želim, da je naše petje takšno. Bodisi doma, pod tušem, v avtu ali cerkvi. Strastno, z občutkom, z vsem srcem.

Spomnite se, da je bil David, ko je častil Boga, navajen plesati. Bil je tako »v svojem svetu«, da se ga je celo njegova žena Mihala sramovala in ga kritizirala. Zaradi tega jo je Bog kaznoval in jo naredil neplodno. David je pel z veseljem in globoko željo, da bi Bogu in vsem drugim, ki so ga slišali, dal vedeti, kako zelo želi, da Bog prejme hvalo in slavo.

V Psalmu 34,2–4 David javno pove: 

»Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih. Z Gospodom se hvali moja duša, ponižni naj slišijo in se veselijo. Poveličujte z menoj Gospoda, povzdigujmo njegovo ime vsi skupaj.«

V Psalmu 66,1–5 David zapove: 

»Vzklikajte Bogu, vsa zemlja, pojte slavo njegovega imena, dajte slavo njegovi hvalnici. Recite Bogu: ›Kako strašna so tvoja dela! Zaradi obilice tvoje mogočnosti se ti prilizujejo tvoji sovražniki. Vsa zemlja pada pred teboj na kolena, prepevajo ti, prepevajo tvojemu imenu.‹ Pridite in glejte Božja dejanja, strašen je pri delu med človeškimi sinovi.«

David je resno hvalil Gospoda. To ni bilo nekaj, kar je delal samo v templju med verskimi obredi. To je bil del njegove vsakdanje izkušnje. Bil je hvaležen Gospodu in si ni mogel kaj, da ga ne bi slavil.

2. Življenje z Bogom prinaša zdravje (v. 3)

»Ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni.«

Kot piše David po navdihu Svetega Duha, razume, da Bog odpušča naše grehe, in ne samo to, govori o tem, da Bog tudi zdravi. (v. 3b) 

Ne pozabimo. David nagovarja svojo dušo in ji govori. Govori ji, da Bog zdravi vse duševne bolezni, med katerimi je glavna greh. Ali ima duša bolezni? Ima! Strah, dvom, depresija, jeza, poželenje, sovraštvo, ljubosumje, ponos, pohlep … Seznam se nadaljuje in nadaljuje. Vse te duševne bolezni izvirajo iz naše padle narave in posledic greha. Toda Bog lahko dušo trajno ozdravi.

V Psalmu 147,3 David pravi: 

»On, ki zdravi potrte v srcu in obvezuje njihove rane.«

Samo Gospod lahko ozdravi tvoje srce in pozdravi rane tvojega srca!

3. Življenje z Bogom osmišlja (v. 4)

»Ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem.«

To vrstico lahko prevedemo: »On varuje tvoje življenje, da ne gre v nič.«

Koliko ljudi zapravi leta svojega življenja za stvari, ki na dolgi rok res ne štejejo. Dneve preživijo v iskanju minljivih stvari in se nekega dne zbudijo prazni, utrujeni ter se počutijo, kot da življenje nima smisla. Pravzaprav se na koncu počutijo izdane, ker jim stvari, za katere so tako trdo delali, niso prinesle zadovoljstva, po katerem so hrepeneli.

Svet ne ponuja nobenega upanja za smiselno življenje. Ponuja denar, materialne dobrine, moč, položaj, stvari, ki lahko pomagajo samo za kratek čas.

Bog pa daje svojemu ljudstvu namen življenja. On nam daje smisel. Varuje naša življenja, da ne gredo v nič. Naše življenje živimo z večnim namenom. Vsa življenja, ki niso živela v Kristusu, so le lupina tega, kar naj bi bila. To je ena od prednosti poznavanja Boga, ker naše življenje šteje; ne živimo zaman. Imamo večni pomen. To je ena od stvari, zaradi katere David hvali Gospoda.

4. Življenje z Bogom je polno in z namenom (v. 5)

»Ki tvoja leta nasičuje z dobrinami; kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.«

Bog nam daje zadovoljstvo tudi na stara leta, ko naša moč opeša. Naše življenje je polno, smiselno. Živimo z večnim namenom.

Vesel sem, da imamo v naši cerkvi tudi starejše ljudi. Ko gledam njihovo življenje, vidim, kako je polno, smiselno, usmerjeno k cilju. In vidim, da se prav na njih izpolnjuje Božja beseda psalmista Davida. Bog daje zadovoljstvo tudi na stara leta.

Bodimo hvaležni. Prav sedaj bi želel, da si vzamemo čas in zapovemo svoji duši: 

»Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost naj slavi njegovo ime in ne pozabi nobenega dejanja njega, …«

Želel bi, da pobrskate po svojem srcu in se spomnite, kako dober je bil Bog z vami v tem letu. Kot je to storil David.

Zaključek:

David je rekel, da bo hvalil Boga, ne le z besedami, temveč z vsem, kar je v njem. To pomeni, da ga bo hvalil s svojim odnosom, dejanji, družino, besedami in delom, vero in odnosi, glasom in poklicanostjo, cerkvijo in otroki, hobiji, navadami in financami. Vemo, da je bil David tudi zelo darežljiv, za Boga je bil pripravljen dati vse zlato, vse najboljše, kar je imel.

Koliko si ti pripravljen dati Bogu, se odloči v svojem srcu.

Naj bo to izraz tvojega zahvaljevanja, žrtvovanja, vere in odnosa z Bogom. Naj se ta prijetni vonj dviga, širi, naj napolnjuje zračne in duhovne sfere Ljubljane, naše domove in srca. V tem slavljenju se bomo razšli z blagoslovom:

»Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.«

Zvonko Turinski – pastor Evangelijske Krščanske cerkve v Ljubljani