Views: 98
Edini način, kako postati dobra oseba ali ustvariti boljšo družbo, je učenje dobrote. Mnogo ljudi meni, da so dobri nameni vse, kar potrebujemo za dobra dela ali za to, da postanemo dobri.
A če se ne učite dobrote, ne morete postati dobri. Ravno tako, kot ne morete igrati klavirja, če se prej ne naučite, kako se ga igra, ali postati zdravnik, ne da bi študirali medicino.
Obstaja beseda, ki opisuje, kako se učimo biti dobri in kako lahko ustvarimo boljši svet: modrost. A na žalost je večino preteklega stoletja le malo šol in malo staršev učilo modrosti.
Rezultat je moralni kaos.
Večina modrosti Zahodnega sveta – civilizacije, ki je bila v zgodovini najuspešnejša pri ustvarjanju dobrih družb, – prihaja iz Svetega pisma. Zato je Sveto pismo najvplivnejša knjiga, ki je bila kadarkoli napisana.
Zato bom z vami delil nekaj modrosti, ki prihaja iz samo ene izmed knjig Svetega pisma – to je iz Pete Mojzesove knjige, Devteronomija.
Prva. Pri sodbi se ne ozirajte na osebe. Prvo poglavje, sedemnajsta vrstica.
Sočutna družba temelji na pravičnosti, ne na sočutju. To je morda slišati nenavadno. A čeprav bi v zasebnem življenju morali biti sočutni, mora država dati prednost pravičnosti. Razlog za ta predpis je sledeč: sodnikom je prepovedano dajati prednost ne le bogatim, ampak tudi revnim. Naloga sodnika je pravično sojenje.
Druga. Ne bojte se nikogar. Ravno tako prvo poglavje, sedemnajsta vrstica.
Vsak človek ima svoje strahove. Vprašanje pa je, koga se bojimo. In pri večini ljudi velja, da se ne bodo bali drugih ljudi le, če se bodo bali Boga. Pastor Dietrich Bonhoeffer, eden redkih Nemcev, ki so aktivno nasprotovali nacističnemu režimu – zaradi česar je bil usmrčen –, se je bolj bal Boga kot Hitlerja. Če bi se več Nemcev bolj balo Boga kot Hitlerja in če bi se več Rusov bolj balo Boga kot Stalina, na desetine milijonov ljudi ne bi bilo umorjenih.
Tretja. Potem boš … iskal Gospoda, svojega Boga, in ga našel. Četrto poglavje, devetindvajseta vrstica.
Ravno tako, kot so lahko za iskanje zakonca potrebna leta, so lahko leta iskanja potrebna tudi za to, da najdemo Boga. In tako kot pri dobrem zakoncu se tudi pri iskanju Boga splača potruditi. Kajti življenje brez Boga je življenje brez končnega in objektivnega smisla. Če ni Boga, potem je vsak izmed nas ravno tako nepomemben kot zrno peska. Noben slučaj ni, da ob tem, ko vedno manj ljudi resno jemlje Boga in vero, dramatično narašča število depresij in samomorov.
Četrta. Ne imej drugih bogov poleg mene. Peto poglavje, sedma vrstica.
V našem modernem življenju imamo več »bogov«, kot so jih imeli častilci malikov starodavnega sveta. Če navedem le enega od ducat primerov – številni posvetni ljudje verujejo v znanost na enak način kot verni ljudje verujejo v Boga in Sveto pismo. A tu je velik problem. Za razliko od Boga in Svetega pisma ne zna znanost povedati ničesar, preprosto ničesar, o dobrem in zlu ali o smislu življenja.
Peta. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem. Šesto poglavje, peta vrstica.
Glede na vse trpljenje nedolžnih na tem svetu je mnogim ljudem težko ljubiti Boga. Priznam, da sem sam eden izmed njih. Bog ve, kako težka je ta ljubezen, zato nam Devteronomij nalaga, da ga ljubimo. To je izjemna zapoved. In izjemna je še v nečem drugem: Devteronomij je prva knjiga v zgodovini, ki prikazuje Boga, ki ljubi ljudi in želi, da tudi ljudje ljubijo njega.
Šesta. Ponavljaj jih svojim otrokom in govori o njih. Šesto poglavje, sedma vrstica.
Starši morajo svoje otroke učiti modrosti in moralnih vrednot, in to ves čas. Z besedami Devteronomija: »… govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš!« Drugače bodo drugi – kot so učitelji in družbeni mediji – učili vaše otroke. In ne bodo jih učili niti modrosti niti dobrih vrednot.
Sedma. … in se veselite … Dvanajsto poglavje, sedma vrstica.
Dejstvo, da obstaja svetopisemski predpis, naj se veselimo, je oblikovalo moj celotni pristop k sreči: da je to moralna obveza, ne le čustveno stanje. Dolžni smo biti ali pa vsaj ravnati tako, kakor da smo srečni, nasproti vsakomur, ki vstopi v naše življenje. In ja, tudi v odnosu do Boga – kajti nihče ne bo bolj prepričljivo vrgel pozitivne luči na ateizem kot nesrečni verniki.
Devteronomij je poln takih modrosti, ki nam obogatijo življenje. Podrobno jih pojasnjujem v The Rational Bible, svojem komentarju prvih pet knjig Svetega pisma. Te knjige so najboljše zdravilo za nesrečne in najboljša zaščita pred zlom, kar jih je bilo kdaj napisanih.
Prevod in priredba po Dennisu Pragerju: https://www.prageru.com/video/deuteronomy-why-its-hard-to-love-god
Robert Pevec