Hits: 0
Milost
»›Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: »Sin, pojdi danes delat v vinograd!« Ta je odgovoril: »Nočem.« Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: »Grem, gospod,« vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?‹ Rekli so: ›Prvi.‹ Jezus jim je dejal: ›Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.‹« (Evangelij po Mateju 21,28–32)
S svojim pridiganjem o Božjem kraljestvu se Jezus zoperstavi religioznosti, ki ne vključuje celotnega človeškega življenja, ki ne nagovarja vesti in njene odgovornosti za odločanje med dobrim in zlom. To ponazori tudi s priliko o dveh sinovih, ki jo beremo v današnjem odlomku. Na očetovo povabilo, naj gresta delat v vinograd, prvi sin naglo odgovori: »Ne, ne grem,« a se potem pokesa in gre. Medtem ko drugi sin takoj odgovori: »Da, oče,« a v resnici tega ne stori. Pokorščina ni v tem, da rečemo »da« ali »ne«, temveč v delovanju, v obdelovanju vinograda, v uresničevanju Božjega kraljestva, v opravljanju dobrega. S tem preprostim primerom hoče Jezus prerasti religioznost, ki je razumljena kot izpolnjevanje zunanjih verskih praks in navad, ki ne vpliva na življenje in na ravnanje oseb. Površinska religioznost, samo obrednost v slabem pomenu besede.
Vidni predstavniki te »fasadne« religioznosti, ki je Jezus ne odobrava, so bili tedaj »véliki duhovniki in starešine ljudstva«. »Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: ›S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?‹« (Evangelij po Mateju 21,23) Jezus svarilno opozori, da bodo te starešine in vélike duhovnike v Božjem kraljestvu prehiteli cestninarji in prostitutke (Mt 21,31). Jezus jim namreč pravi: »Cestninarji in prostitutke bodo pred vami v nebeškem kraljestvu.« Ta trditev pa nikakor ne sme voditi v misel, da delajo dobro tisti, ki ne sledijo Božjim zapovedim in ne sledijo morali ter govorijo: »Sicer pa so tisti, ki hodijo v cerkev, slabši kot mi.« Ne, to ni Jezusov nauk. Jezus ne pokaže na cestninarje in prostitutke kot na zglede življenja, ampak kot »privilegirance milosti«. Rad bi poudaril to besedo milost. Milost, saj je spreobrnjenje vedno milost. Milost, ki jo Bog ponudi vsakemu, ki se odpre in spreobrne k njemu. Dejansko so se te osebe, ko so poslušale njegovo pridiganje, pokesale in so spremenile življenje. Pomislimo na primer na Mateja, ki je bil cestninar, izdajalec svoje domovine. Je zelo dober primer izkazane velike milosti.
V današnjem odlomku je prvi brat tisti, ki da boljši zgled, in sicer ne zaradi tega, ker je svojemu očetu rekel »ne«, ampak ker se je po »ne« spreobrnil k »da«. Pokesal se je.
Bog je potrpežljiv z vsakim od nas. Ne utrudi se, ne odneha po našem »ne«, ne pusti nas odtujene, tudi če se oddaljimo od njega in grešimo. Čudovito je pomisliti na Gospodovo potrpežljivost. Kako nas Gospod vedno pričakuje; vedno je ob nas, da nam pomaga, toda spoštuje našo svobodo in s trepetom pričakuje naš »da«, da bi nas ponovno sprejel v svoje očetovske roke ter bi nas napolnil s svojim brezmejnim usmiljenjem. Vera v Boga od nas zahteva, da se vsak dan znova odločimo za dobro in ne za zlo, za izbiro resnice in ne laži, izbiro ljubezni do bližnjega in ne sebičnosti. Kdor se spreobrne k tej izbiri, potem ko je okusil greh, bo našel prve sedeže v nebeškem kraljestvu, kjer je več veselja zaradi enega grešnika, ki se spreobrne, kot zaradi devetindevetdeset pravičnih: »Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« (Evangelij po Luku 15,7)
Toda spreobrnjenje, sprememba srca je proces, ki nas očiščuje moralnih prevlek. Večkrat je ta proces boleč, saj ni poti svetosti brez kakšne odpovedi svetnemu in brez duhovnega boja. Bojevati se za dobro, bojevati se, da ne bi padli v skušnjavo. Storiti vse, kar je v naši moči, storiti vse, kar lahko, da pridemo do življenja, ki poteka v miru in veselju mnogoterih blagoslovov. Današnji odlomek torej izpostavlja način življenja kristjana, ki ga vsekakor ne sestavljajo sanjarjenja in lepa pričakovanja, temveč konkretno prizadevanje, da bi se vedno bolj odprli Božji volji in ljubezni do bratov in sester. Toda tega, tudi najmanjšega konkretnega prizadevanja, ne moremo opraviti brez milosti. Spreobrnjenje je milost, za katero moramo vedno prositi in je delo Svetega Duha. Eden osnovnih pogojev, da prejmemo dar Svetega Duha, je hrepenenje, želja po Bogu, po njegovi ljubezni, njegovem miru in veselju, hrepenenje po Božjem življenju v nas. To notranjo žejo v nas podžiga skrivnostno delovanje Svetega Duha, ki nas vabi, naj se vedno bolj odpiramo Božjemu delovanju v svojem srcu. To hrepenenje je povsem duhovno in nihče ga ne more zadovoljiti, samo Bog.
Molitev:
Gospod, Aba, Oče, prosim te, daj mi milost, da se poboljšam. Daj mi milost, da bom dober kristjan. Prosim te, pomagaj mi, da bomo dojemljivi za delovanje Svetega Duha. On je tisti, ki omehča trdoto src in jih pripelje do kesanja, da dosežejo življenje in rešitev, ki ju je Jezus obljubil. Zase si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.
Odpusti mi, Gospod, da sem izgubil hrepenenje po tebi, da sem ga skušal potešiti zunaj tebe. Vlij mi pravo hrepenenje po tebi, hrepenenje po Svetem Duhu. Zahvaljujem se ti, da si mi podaril željo po tebi, in za žejo po življenju, ljubezni, miru in sreči, ki jo lahko potešim v tebi. Zahvaljujem se ti, da ti hrepeniš po meni.
Gospod, odpusti mi, ker živim takšno življenje, odpusti mi slepoto, gluhoto in trdoto mojega srca. Prosim te za milost, da bi navezal zaupen odnos s teboj, o Kristus. Gospod, daj, da ti odprem svoje srce, daj, da ti bom dopustil stopiti v svoje življenje. Hočem ti zaupati in te postaviti v središče vsega.
Hvalim te, Gospod, zahvaljujem se ti, da me iščeš, ker hrepeniš po meni, ker me pričakuješ, ker ti prihajaš k meni in me čakaš, dokler ne pridem k tebi. Hvala za vse, kar si storil v mojem življenju. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.