Views: 65
Ne tako hitro!
Ameriške predsedniške volitve so malce bolj zapletene od naših.
Potekajo v dveh stopnjah. Prva stopnja so povsem običajne volitve. Hkrati poteka 51 volitev v 50 zveznih državah in glavnem mestu Washingtonu. Vendar volilci ne izbirajo predsednika, ampak volijo predsedniške elektorje. Če, na primer, v Rhode Islandu volite za predsednika Trumpa, v bistvu glasujete za republikanske elektorje. Če volite za demokratskega kandidata, pa glasujete za demokratske elektorje. Število elektorjev, ki jih ima posamezna zvezna država, je določeno s številom prebivalcev.
Drugi del volitev poteka mesec dni kasneje, ko glasujejo elektorji, ki so bili izbrani na splošnih volitvah. In njihovo glasovanje je tisto, ki dejansko in uradno določi kdo bo naslednji predsednik. Za zmago je potrebnih vsaj 270 glasov in lahko se celo zgodi, da nekateri elektorji ne glasujejo vedno v skladu z voljo volilcev, ki so jih izbrali.
Tako imenovani »mainstream« mediji so že razglasili, da je zmagovalec letošnjih volitev demokratski kandidat Joe Biden. Številni svetovni voditelji so mu že čestitali k zmagi. Zgodovina je očitno slaba učiteljica. Le Rusi in Kitajci so se iz nje nekaj naučili in tiho čakajo na končni izid.
Se še spomnite ameriških volitev davnega leta 2000? Ko so mediji demokratskega kandidata Ala Gora (ja, točno tistega, ki je nato napravil okoljevarstveno kariero na področju globalnega segrevanja) razglasili za nespornega zmagovalca? In so mu vsi evropski voditelji navdušeno čestitali? Nato pa se je njegov republikanski protikandidat George Bush mlajši (saj veste, tisti, ki si je ogledoval narobe obrnjeno otroško slikanico) pritožil. Zadeva je šla vse do vrhovnega sodišča in 13. decembra, dober mesec dni po volitvah, je moral Al Gore priznati poraz.
Trenutno se zdi, kot da se zgodovina ponavlja. Mediji so demokratskega kandidata razglasili za nespornega kandidata in kot mali otroci navdušeno rajajo okoli njega. Številni svetovni voditelji so mu že čestitali. Medtem pa je predsednik Trump že vložil vrsto tožb v več zveznih državah.
So predsedniku Trumpu dejansko ukradli zmago na volitvah? Večina medijev pravi, da so te trditve povsem neosnovane in da zgolj rušijo zaupanje v demokracijo. Toda… Pomagajte mi malce osvežiti spomin. Kdo je že s kričanjem in jokanjem spremljal izide volitev leta 2016? In kdo je pritiskal na izbrane elektorje, da naj glasujejo v nasprotju z voljo volilcev, ki so jih izbrali? Saj res! Demokrati. Zakaj pa njih ni nihče obtožil, da rušijo zaupanje v demokracijo?
Predsednikovi predstavniki pravijo, da so do sedaj vložili že sedem tožb, še več pa jih napovedujejo v naslednjih dneh. Trdijo, da imajo zaprisežene izjave na stotine ljudi, ki trdijo, do so bili priča številnim nepravilnostim. Republikanskim opazovalcem v Pittsburgu in Philadelphii so fizično onemogočili spremljanje štetja glasovnic, čeprav imajo v skladu z zakonodajo do tega pravico. Lokalni predstavniki republikanske stranke v Nevadi so vložili celo kazenske ovadbe, v katere preiskovanje se je vključilo tudi pravosodno ministrstvo. Tožbe je vložilo tudi več nevladnih organizacij.
Če ste sledili rezultatom volitev, ste morda opazili tudi nenavaden preobrat. Demokratskemu kandidatu je sprva kazalo kar dobro, nato pa se je njegovo napredovanje ustavilo. Rezultati volitev v Severni Karolini, Georgii, Pennsylvaniji in Alaski so kazali na nesporno zmago predsednika Trumpa. Kazalo je, da bo predsednik Trump hitro prehitel nasprotnika. In rezultati v drugih dveh državah – Nevadi in Arizoni – so bili neverjetno tesni. Nato pa se je Joeju Bidenu nasmehnila neverjetna sreča. V Georgiji in Pennsylvaniji so se nenadoma pojavili celi kupi glasovnic in praktično vsi so bili samo zanj. Kakšna neverjetna sreča! Človek bi lahko celo rekel, da skoraj predobra, da bi bila resnična…
Joe Biden se lahko veseli in slavi kolikor hoče, a zadeva še zdaleč ni končana. Predsednik Trump je borec, znan po tem, da je sposoben potegniti asa iz rokava tudi v najbolj neverjetnih in nepričakovanih situacijah. In njegovi nasprotniki se še vedno niso naučili, da nikoli ne bi smeli podcenjevati Donalda Trumpa.
Zgodovina ima pogosto neprijetno lastnost, da se rada ponavlja. Kdo ve, če se bo tudi tokrat?
R.