Views: 43
Ali ni čudovito, da smo končno dočakali pomlad! V soboto je bil prvi pomladni dan. Toliko stvari povezujemo s pomladjo. Spominja nas, da se temni, hladni dnevi končujejo in da so pred nami svetlejši dnevi.
To pomlad imamo celo upanje, da se bo Covid kmalu končal zaradi novih cepiv. Covid je vplival na vse države na svetu in okužil milijone ljudi. Vendar obstaja nadloga, ki si je izborila pot v vsako hišo v vsej zgodovini in je lahko celo še hujša od Covida. Dotaknila se je vseh nas.
Ta nadloga je problem strtih odnosov. Vsi smo jo izkusili. Drugi so nas prizadeli, nam lagali, lagali o nas in nas izkoristili. Drugi so nam storili krivico, nas razočarali in celo zlorabili.
Ali imate v življenju človeka, s katerim ste si bili nekoč blizu, a si zdaj niste več? Ali imate v življenju nekoga, ki je bil tako grozen do vas, da ko je v vaši prisotnosti, ga komaj prenašate? Ali obstaja človek, s katerim nič več ne govorite?
V vsej zgodovini so bili ljudje sposobni ozdraviti številne bolezni, a nikoli niso mogli upočasniti širjenja strtih odnosov in trpljenja, ki izhaja iz tega. Zdi se, da ti strti odnosi čedalje bolj rastejo.
Poglejte družbene medije in videli boste bolečino, jezo in grenkobo, ki kar bruhajo iz prizadetih ljudi. Ali pa se samo peljite po cesti. Ta teden je žena peljala Luka v šolo, ko je na avtobusni postaji zagledala brata, ki sta se pretepala. Starejši je tepel mlajšega, ga cukal in vlekel. Potem se je mlajši umaknil, a je kmalu napadel starejšega. Žena je potrobila, da bi nehala, in odpeljala naprej. A se je obrnila in se vrnila ter spustila okno. Rekla je: »Zakaj se tepeta? Saj sta brata! Morala bi se imeti rada in se podpirati, ne pa, da se tepeta! Imejta se rada!«
Vse nas je prizadela bolezen strtih odnosov.
Zelo kmalu bomo praznovali veliko noč in na veliko noč se je zgodilo nekaj čudovitega, kar je priskrbelo cepivo za strte odnose in protistrup za STRUP, ki prihaja iz prizadetosti.
Protistrup, ki je bil dan na veliko noč pred dva tisoč leti, je odpuščanje.
Mogoče boste zdaj rekli: »Ja, ja. Saj vem, da bi moral odpustiti in da je to PRAVA stvar, ki bi jo moral narediti.« Ampak zdi se mi, da sploh ne vemo, kaj je v resnici odpuščanje in kako mogočno cepivo je za naše srce.
To vam bom dokazal …
Kaj običajno rečete, ko vam nekdo reče: »Oprosti«? (Oprosti, ker zamujam, oprosti, ker sem te prizadel …)
- Je že v redu.
- Nič hudega.
- Saj ni tako hudo.
- Ne sekiraj se.
- Je že pozabljeno. (Včasih rečemo, da odpustiti pomeni pozabiti.)
Ampak nobena od teh stvari ni odpuščanje! Mislimo, da odpuščamo, a smo daleč od tega.
Rad bi, da si ogledamo odlomek v Evangeliju po Mateju 18,21–35 in vidimo, ali lahko bolje razumemo ta čudoviti protistrup in odkrijemo, kaj je odpuščanje, kako odpustimo in ali je mogoče odpustiti nekomu, ki ne prosi za odpuščanje.
Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«
v 21–25 – Dolgoval mu je OGROMEN znesek. (Pri običajni plači bi za plačilo potreboval 200000 let.)
v 26–27 – Prosil je za odpuščanje in ga prejel! (V današnji vrednosti bi to bilo več kot milijardo evrov.) Ali ne bi tudi vi radi imeli takšnega gospodarja? (Pravzaprav ga imate – zaradi velike noči.)
v 28-35 – Takoj po tem, ko mu je bilo odpuščenih več kot milijardo evrov, naleti na nekoga, ki mu je dolžan približno štiri mesečne plače, okrog šest do deset tisoč evrov. To ni majhen znesek. Jezus je realističen. Vidi, da so vas ljudje močno prizadeli. Ne gre le za nekaj evrov. To je velik dolg (stvari, ki so se vam zgodile, so tudi velike).
V tem odlomku lahko vidimo nekaj zelo pomembnih stvari.
Najprej začnimo z ZNAKI NEODPUŠČANJA. (Kako vem, če nisem zares odpustil nekomu?) Obstajajo trije znaki.
- Neprimerna čustva – v 28 (Ga zgrabi in ga začne daviti.)
Ali ste kdaj ponoči ležali budni in premišljevali o tem, kaj vam je nekdo storil, in vam je zavrela kri? Tako ste se razjezili in lahko bi ga dobesedno zgrabili za vrat in ga začeli daviti.
- Zahteva po nadomestilu – v 28–29 (Vrni, kar si dolžan; Zakaj nisi …; Nadomestiti moraš, kar si mi storil … ali česar mi nisi dal …)
- Postavljanje zapora oz. pregrad – v 30 (Zaprl te bom, ogradil se bom od tebe, skušal bom obvarovati svoj svet pred teboj, kaznoval te bom.) To je, ko z nekom nočemo govoriti ali ga kaznujemo na druge načine. (Mislimo, da ga je pomembno nekaj naučiti, zato ga vržemo v ječo.)
To je vse zelo logično in razumno, kajne? A kdo konča v ječi, ko to storim? JAZ! Postavim rešetke, ki naj bi zaščitile mene in nekaj naučile tebe. Neodpuščanje vrže v ječo MENE. Jaz sem tisti, ki nisem svoboden, ne drugi. Zato odpuščanje ni nekaj, kar naj bi storil, ampak je nekaj, kar bi moral storiti ZASE.
Kako torej odpustim?
V tem odlomku vidimo štiri KORAKE DO ODPUŠČANJA.
- Prepoznajte tri znake neodpuščanja.
- Poimenujte dolg. v 23–34, 28 (Napravite račun)
Ali ste videli, kaj je storil gospodar? Usedel se je in preračunal dolg. Mislimo, da odpuščanje pomeni, da prezremo kršitev. (Saj ni bilo nič.) Mislimo, da odpuščanje pomeni, da omalovažujemo kršitev. (Saj ni bilo tako hudo.)
Mislimo, da odpuščanje pomeni, da rečemo, da je »slabo« dobro. (Saj je v redu …, ampak ni v redu!). Odpuščanje zahteva, da poimenujemo dolg in napravimo račun (spodbujam vas, da si ga zapišete)
3. Prejmite svoje vire – Mt 18,23–27.32–35
Drugi služabnik je prvemu dolgoval štiri mesečne plače. Če bi bil prvi reven, bi zelo težko rekel drugemu: »Odpustil ti bom dolg.« Štiri mesečne plače so velik znesek – razen če si dobil več kot milijardo.
Primer:
Nekoč nisem bil povabljen na rojstnodnevno zabavo prijatelja. (Poimenujem dolg … moral bi biti povabljen.) Potem prosim Jezusa za njegove vire.
Povabljen sem, da se družim s Kraljem sveta. Povabljen sem k najdaljši in najboljši zabavi vesolja v nebesih. »Bogat sem!« Kar pomeni, da lahko odpustim štiri mesečne plače.
4. Molíte – Izpustite svojega dolžnika in mu odpustite, ker je Oče odpustil vam – Mt 18,33–35
Primer: neka oseba je naši družini storila krivico.
- Prepoznal sem znake neodpuščanja – ves čas sem bil jezen
- Poimenoval sem dolg – napisal sem seznam vseh stvari, ki nam jih je ta oseba storila
- Prejel sem vire – ta oseba je ukradla te stvari naši družini – Jezus, kaj imaš ti za nas za vsako stvar na tem seznamu? (Ta oseba je o nas rekla tole … Kaj pa ti rečeš o nas, Jezus?)
- Odpustil sem dolg – (na vsako stvar na seznamu sem napisal: Jezus je to v celoti plačal.)
Začutil sem neverjetno svobodo – nič več nisem bil talec oz. suženj te osebe.
Edini način, da lahko to storimo, je zaradi velike noči. Odpuščanje ni možno brez velike noči. Jezus je plačal najvišjo ceno za moje grehe – ponuja mi odpis vsega mojega dolga. Zaradi tega, zato ker sem bogat, lahko odpišem te dolgove in odpustim grehe proti meni.
Ali ste sprejeli njegovo odpuščanje – za vse svoje grehe? Če ne, je skoraj nemogoče odpustiti drugim.
Ali to veliko noč živite z grenkobo, prizadetostjo in jezo do drugih? Ali živite v ječi samozaščite? Osvobodite se! Odpustite, tudi če vas drugi niso prosili za odpuščanje. Ne zaradi njih, ampak zaradi sebe – ker želite biti svobodni!
Zaradi velike noči obstaja upanje za strte odnose in strta srca.
Vzemite cepivo! Sprejmite Jezusovo odpuščanje in odpustite drugim.
Odpustite, kakor je vam odpustil vaš nebeški Oče.
Yosh Patty