Hits: 26
“.Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci.” (Janez 8:31b)
Jezus, ob svoji vrnitvi v nebesa ni zapustil nobenih knjig, ki bi jih napisal, spomenikov, ki bi jih postavil, ali pa bogastva, ki bi ga nakopičil. Vendar pa je pustil za sabo učence in določne zahteve za tiste, ki bi to radi postali in ostali. Iz Janezovega evangelija pravzaprav izvemo, da je Jezus omenil pomembno lastnost, ki jih mora imeti vsakdo, kdor želi biti njegov sledilec.
Katera lastnost je to?
Jezus je kakih šest mesecev pred svojo smrtjo odšel v Jeruzalem in oznanjeval množicam, ki so se tam zbrale na sedemdnevnem šotorskem prazniku. Tako so na polovici praznika ‚mnogi izmed ljudstva sprejeli vero vanj‘. Jezus je še naprej oznanjal in zadnji dan praznika jih je zopet »mnogo sprejelo vero vanj«. » Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. Šele sredi praznika je prišel Jezus v tempelj in učil. Med množico pa jih je precej začelo verovati vanj in so govorili: »Bo mar Mesija, kadar pride, storil več znamenj, kakor jih je storil ta?« Na zadnji, veliki dan praznika je Jezus vstal in zaklical: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Ko je to govoril, so mnogi začeli verovati vanj.« (Janez 7:10, 14, 31, 37; 8:30)
Takrat se je Jezus usmeril na nove vernike in jim razodel katero pomembno zahtevo morajo izpolnjevati tisti, ki želijo postati njegovi učenci. Te njegove besede je zapisal apostol Janez: “..Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci.” (Janez 8:31)
Jezus s tem ni namigoval, da novim vernikom primanjkuje vere. Nasprotno, poudaril je, da imajo možnost postati njegovi pravi učenci – če ostanejo v njegovi besedi, če namreč zdržijo. Sprejeli so njegovo besedo, zdaj pa so morali v njej vztrajati.
»Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Kristusa smo namreč deležni, če bomo obstoj, ki smo ga prejeli na začetku, ohranili neomajen do konca,« (Janez 4:34; Hebrejcem 3:14)
Pravzaprav je Jezus na zdržljivost gledal kot na nekaj tako pomembnega za svoje sledilce, da je v zadnjem pogovoru z apostoli, zapisanem v Janezovem evangeliju, enemu izmed njih dvakrat izrekel spodbudo: »Hôdi za menoj!« (Janez 21:19, 22,) Mnogi zgodnji kristjani so delali prav to: »Silno sem se razveselil, ko sem izvedel, da nekateri izmed tvojih otrok živijo po resnici, kakor smo dobili zapoved od Očeta.« (2. Janezov 4)
Kaj jim je pomagalo, da so zdržali?
Apostol Janez, ki je bil zvest Kristusov učenec približno sedem desetletij, je opozoril na pomemben dejavnik. Zveste kristjane je takole pohvalil: »Vam, otroci, sem pisal, ker ste spoznali Očeta. Vam, očetje, sem pisal, ker ste spoznali tistega, ki je od začetka. Vam, mladi, sem pisal, ker ste močni in je Božja beseda v vas in ste premagali hudiča. V vas pa naj ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo v vas ostalo to, kar ste slišali od začetka, boste tudi vi ostali v Sinu in Očetu.« (1 Janez 2:14,24)
»Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Janez 15:5)
Zelo so jo cenili in Jezus, ki je Božja Beseda je prebival v njih. Podobno moramo danes, da bi ‚vztrajali do konca‘, poskrbeti, da Božja beseda ostane v nas. »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Matej 24:13) Kako lahko to storimo? Na to nam odgovarja Jezusova ponazoritev.
Jezus je povedal ponazoritev o sejalcu semena, zapisana pa je v Matejevem, Markovem in Lukovem evangeliju. (Matej 13:1–9, 18–23; Marko 4:1–9, 14–20; Luka 8:4–8, 11–15) Med branjem teh pripovedi boste opazili, da je glavna značilnost ponazoritve ta, da seme iste vrste in kakovosti pade na različna tla in tako različno uspeva. Zemlja je v prvi vrsti tal zbita, v drugi plitva, v tretji preraščena s trnjem. V četrti pa je, z razliko od prvih treh, ‚dobra zemlja‘. Kot je pojasnil sam Jezus, je seme sporočilo kraljestva iz Božje Besede, zemlja pa predstavlja ljudi z različnim stanjem srca. Čeprav so ljudem, ki so predstavljeni z različnimi vrstami tal, nekatere stvari skupne, pa imajo tisti, ki so ponazorjeni z dobro zemljo, značilnost, s katero se ločujejo od drugih.
Pripoved v Lukovem evangeliju 8:12–15 pokaže, da ljudje v vseh štirih primerih ‚slišijo besedo‘. Toda tisti z ‚dobrim in blagim srcem‘ gredo dlje od tega, da ‚besedo slišijo‘. Besedo ‚hranijo in prinašajo sad v potrpljenju (z zdržljivostjo)‘. Ker je dobra zemlja mehka in globoka, semenu omogoča, da požene korenine. Seme zato vzklije in obrodi sad. »In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« (Luka 8:8) Podobno tisti z dobrim srcem razumejo Božjo besedo, jo cenijo in so z njo prežeti.
»Premisli, kaj pravim. Sicer pa ti bo Gospod dal pamet v vsem.« (2. Timoteju 2:7)
»Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kološanom 3:16)
Božja Beseda OSTAJA V NJIH. Zato z zdržljivostjo prinašajo sad. Da bi torej kot Kristusovi učenci zdržali, je pomembno, da Božjo Besedo močno, iz srca cenimo in da predvsem, On ostaja v nas. “Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razum, da spoznavamo Resničnega. V Resničnem tudi smo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. On je resnični Bog in večno življenje.” (1 Janez 5:20). “Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni.” (Janez 6:55,57). Nenazadnje se je tudi Jezus hranil pri očetovi mizi in tako ostajal z Njim neločljivo povezan: »Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Janez 4:34)
Ja, Božja Beseda je naša JED, ki ostaja v nas in nam omogoča, da mi ostajamo v Njem.
Molitev
Dobri moj Gospod Jezus, Rešitelj človeškega rodu, ozri se na nas, ki se ti bližamo v globoki ponižnosti. Gospod tvoji smo, tvoji hočemo biti. Prosimo te daj nam danes, da se vsak izmed nas radovoljno posveti tebi. Hvala ti, ker bivaš v nas. Prosim te iztrgaj me minljivim tolažbam stvari, ker ne more nobena stvar popolno umiriti in potolažiti mojega hrepenenja! Združi me s seboj z nerazdružno vezjo ljubezni, ker si ti sam ljubečemu zadosti in je brez tebe vse drugo ničevo! Prosimo te odpravi od nas vsak razkol vere, ki nas ločuje in vse nas pokliči nazaj v zavetje resnice in k edinosti vere, da bomo ena čreda, pod enim pastirjem. Daj vsem narodom mir in odpravi od nas kugo koronavirusa. Daj da se bo od kraja do kraja zemlje razlegal en glas. Očka prosim te pošlji svojo luč in resnico, da bosta sijali na zemljo, kajti pusta in prazna zemlja smo, dokler nas ti ne razsvetliš! V Jezusovem imenu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.