Hits: 23
Verjetno bi težko precenili, kaj od vsega kar je Jezus bil in storil za nas, je najbolj dragoceno. Obravnavamo ga kot celoto – in kot celota, kot sopotnik človeštva dobrih trideset let je nekaj neubesedljivega in se izmika vsaki konceptualizaciji, definiciji. Višek je seveda v križu in vstajenju – a ob teh dejstvih lahko nek njegov učenec ostane popolnoma brezbrižen, celo nezainteresiran; drugemu pa je to podlaga za skoraj nasilno govorjenje in delovanje.
Jezus poudari, da učencem zapušča svoj mir, svojo eirene – ne takega, ki ga more dati svet. Mir je bil za tedanji čas pomemben duhovni pojem, ne le nekaj površinskega v smislu odsotnosti vojn ali prepirov. Povezan je bil pravzaprav z integriteto človeka, z njegovo celotnostjo – šele iz te notranje usklajenosti, skladnosti, tako so verjeli, lahko potem nastane tudi medčloveški in mednarodni mir.
Danes tako mnogi iščejo notranjo skladnost s takimi in drugačnimi držami, rutinami, vajami – ki so pogosto na nek način odstop od samega sebe, raztapljanje v nekakšni (včasih budistični ) vseenosti. Kot da bi človek ne mogel vztrajati v bližini s sabo in drugimi in ohraniti miru; kot da bi bila naša notranjost in medosebnost nujno polemična (polemos je grško boj), in to do tragične razsežnosti. Jezus tudi s svojimi besedami o križu, ki naj ga vzamemo, ko stopimo za njim, tega niti ne zanika – a obenem pove, da nam daje mir, ki je globlji od “polemike križa”, ki je mir ljubezni. Ne samo naše lastne ljubezni, za to vemo, kako hitro se izčrpa ali pa postane pasivno “diabetična”, pač pa božje ljubezni. Če smo neskončno ljubljeni in do konca v varnem Naročju, potem je vsak “polemos” le prehod, senca, površina. V globini pa je studenec miru – ki se ne izčrpa.
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Ko bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče. (Jn 14,27-31) .
J.