Hits: 1
»Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: ›Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.‹ Jezus pa mu je zapovedal: ›Umolkni in pojdi iz njega!‹ Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: ›Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.‹ In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.« (Evangelij po Marku 1,21–28)
Današnji odlomek pripoveduje o tipičnem dnevu Jezusovega poslanstva, pravzaprav gre za soboto, ki je posvečena počitku in molitvi. Ljudje so šli v shodnico. V shodnici v Kafarnáumu Jezus bere in razlaga Pisma. Navzoče je pritegnil njegov način govora. Njihovo začudenje je namreč veliko, saj razodeva drugačno oblast kot pa pismouki (v. 22). Poleg tega pa se Jezus pokaže mogočnega tudi v dejanjih. Dejansko se je neki moški v shodnici obrnil nanj in ga imenoval kot poslanega od Boga. Jezus je prepoznal hudega duha, mu ukazal, naj gre iz tega človeka ter ga tako izgnal (v. 23–26).
Tukaj sta vidna dva značilna elementa Jezusovega delovanja: oznanjanje in delo ozdravljanja.
Oznanja in ozdravlja.
Oba ta vidika sta vidna v odlomku, a je bolj poudarjen vidik oznanjanja. Izganjanje hudih duhov je predstavljeno kot potrditev posebne avtoritete in njegovega učenja. Jezus namreč oznanja z lastno oblastjo, kot tisti, ki ima nauk in ga jemlje pri sebi, ne kot pismouki, ki so ponavljali pretekla izročila in iz roda v rod izročene zakone. Ponavljali so besede, besede, besede, samo besede, kot je pela znana pevka. Takšni so bili. Samo besede. Medtem ko ima pri Jezusu beseda avtoriteto. Jezus je verodostojen in to se dotakne srca. Jezusovo poučevanje ima isto oblast kot Bog, ki govori. Dejansko z enim samim ukazom z lahkoto osvobodi obsedenega s hudim duhom in ga ozdravi. Njegova beseda dela to, kar on pravi, kajti on je dokončni prerok. Zakaj je dokončni prerok?
Spomnimo se Mojzesove obljube. Mojzes pravi: »Za menoj, precej naprej, bo prišel prerok kot jaz, ki vas bo poučeval.« Mojzes napoveduje Jezusa kot dokončnega preroka. Vendar ne gre zgolj za preroka. Jezusovo poučevanje ima isto oblast kot Bog, ki govori. Dejansko z enim samim ukazom z lahkoto osvobodi obsedenega s hudim duhom in ga ozdravi. Zato ne govori s človeško avtoriteto, ampak z Božjo, saj ima moč, da je dokončni prerok, predvsem pa Božji Sin, Bog od Boga, ki nas vse rešuje in ozdravlja.
Drugi vidik, tisti o ozdravljanju, kaže, da je namen Kristusovega oznanjanja poraziti navzoče zlo v človeku in v svetu. Njegova beseda je usmerjena naravnost proti satanovemu kraljestvu. Postavi ga v krizo in ga spravi v držo umikanja, prisili ga, da zapusti svet. Ko je tega obsedenca, tega obsedenega človeka dosegel Gospodov ukaz, je bil osvobojen in preoblikovan v novo osebo. Poleg tega pa Jezusovo oznanjanje pripada logiki, ki je nasprotna logiki sveta in hudega. Njegove besede se razodenejo kot pretres napačnega reda stvari. Demon, ki je navzoč v obsedencu, namreč približujoč se Jezusu pravi: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit?« (v. 24). Tile izrazi nakazujejo na popolno tujost med Jezusom in satanom. Sta namreč na popolnoma drugačnih nivojih. Med njima ni nič skupnega. Sta nasprotna drug drugemu. Jezus je verodostojen, s svojo verodostojnostjo privlači ljudi, a je tudi prerok, ki osvobaja, obljubljeni prerok, ki je Božji Sin, ki ozdravlja.
Poslušajmo Jezusove besede, ki so verodostojne. Ne pozabimo tega, da imajo Jezusove besede avtoriteto in moč, zato bi bilo modro, da čez dan večkrat prebiramo prav Jezusove besede in s tem prisluhnemo njegovi verodostojni besedi. Zatem pa – vsi imamo težave, vsi imamo grehe, vsi lahko zapademo v duhovne bolezni – prosimo Jezusa: »Ti si Božji Sin, ti si bil obljubljen, da bi nas ozdravil, prosim te, ozdravi me!« Prosimo Jezusa za ozdravljenje naših grehov in odtujenosti naših src do Boga in odtujenosti do drug drugega.
Vedno ohranjajmo Jezusove besede in dejanja v svojem srcu ter hodimo za njim v popolni razpoložljivosti in zvestobi.
Z.M.