Hits: 22
Ljudje smo zelo različni. Imamo drugačne interese, hobije, želje, sanje in sposobnosti. Naša različna zanimanja nas naredijo raznolike. V Svetem pismu vidimo prav tako, kako smo si med seboj različni. Najdemo raznolike osebe, ki so imele drugačne sposobnosti in klice. Nekateri so bili voditelji, drugi bojevniki, eni glasbeniki, duhovniki, ribiči, učitelji, apostoli, preroki itd. Če bi delali seznam, bi bil dolg več strani. Vendar ena stvar je zelo zanimiva: vsi ti so imeli skupno središče, ki jih je povezovalo – to je bil Bog.
Če pogledamo v Staro zavezo, ko je Abraham slišal od Boga in je Bog sam vzpostavil zavezo z njim, je Abraham vse, kar je imel, osredinil okrog Boga. Vsi, ki so bili pod Abrahamovim vodstvom so bili obrezani. Držali so se zakonov, ki jim jih je dal Bog, in po njih živeli. Kasneje, ko je Bog po Mojzesu rešil Izrael iz Egipta, jim je Bog dal zakone in odloke. Če pogledamo vse te zakone, je vse bilo osredinjeno okrog dveh stvari in to sta dve največji zapovedi, ki jih je Jezus omenil ljudem (Matej 22,36-40). Prva zapoved je bila glede tega, kako ljubiti Boga, in kako Njega slaviti in častiti. Druga pa je bil zakon, kako živeti drug z drugim; se pravi, kako ljubiti druge. A ni zanimivo, da nas Bog uči, da naj nismo egocentrični, ampak da naj smo kot služabniki? Jezus sam prikazuje to življenje, ko pravi, da ni prišel, da bi Njemu služili, ampak da bi On služil drugim (Matej 20,28). Jezus nikoli ni gledal na sebe in svoje potrebe. Najprej je gledal na Boga, potem pa na druge. Kazal je najgloblji izraz ljubezni in to je požrtvovalna ljubezen. Sam Jezus ni samo povedal, da daje svoje življenje sam od sebe in da mu ga nihče ne jemlje (Janez 10,18), temveč je tudi rekel, da ni večje ljubezni kot to, da daš svoje življenje za prijatelje (Janez 15,13). To prikazuje tudi pravi izraz ponižnosti.
Skozi to vidimo, da je najvažnejše središče vernikov vedno Bog. Če so naši lastni interesi pomembnejši kot Bog, ali pa če več časa namenjamo vsem drugim stvarem kot Bogu, bomo naleteli na isto težavo kot kasneje Izraelci: oddaljili se bomo od Boga. To nas potem lahko vodi v večno ločitev od Boga.
Prvi kristjani so izražali, kako bi naše življenje naj izgledalo, ko je v središču Bog. Zbirali so se vsak dan. Vsak dan so se spodbujali in govorili o Bogu. Vse so imeli skupno tudi na področju imetja. Če je kdo potreboval pomoč, so si vedno priskočili na pomoč, tako v duhovnih stvareh kot tudi v finančnih in telesnih.
Mogoče pravimo, da danes to ni mogoče, ker delamo 8-10 ur in potem še imamo druge opravke. V tistem času niso imeli vse to in je bilo lažje. Vendar nam kultura tistega časa kaže nekaj drugega. Ti verniki so delali od trenutka, ko je vzšlo sonce do trenutka, ko je zašlo. Delali so 12-15 ur na dan. Količinsko so dnevno pojedli toliko kot mi v enem obroku. Hkrati niso imeli niti 5% toliko izbire, kot jo mi imamo danes. Vse so delali ročno in na vročem soncu čez celi dan, brez klime. Kljub temu pa so zaslužili dosti manj, kot pa si mi to lahko predstavljamo. Prav tako niso imeli vseh olajšav za življenje, kot imamo mi. Kljub temu so si vse delili in zbirali vsak dan. Iz njihovih dejanj se je videlo, da je Bog njihovo središče.
Lahko imamo sploh kakšen izgovor pred Bogom? Mislim, da se pred Njim nikakor ne bomo mogli izgovarjati. Pomislimo danes. Kaj je pa središče tvojega življenja? Je Bog res v središču ali pa ti vse drugo jemlje čas in te oddaljuje od Boga?
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti