Views: 43
Ko sem že nekaj let bil kristjan, sem doživljal težko obdobje. Na začetku, ko sem spoznal Gospoda, sem se počutil kot na medenih tednih. Življenje je bilo kot neprestanoma na duhovnem višku. Ko sem molil, sem doživljal Božjo navzočnost. Ko sem odprl Njegovo besedo, sem lahko v srcu začutil, kako je živa. Njegova navzočnost se je zdela zelo blizu. Njegova ljubezen je bila kot otipljiva. Videl sem, kako deluje vsepovsod okrog mene na mogočne načine. Bilo je čudovito.
Enega dne pa se je vse spremenilo. Če se je do takrat zdelo, da sem lahko našel Boga na vsakem koraku, ga sedaj naenkrat več ni bilo za vsakim vogalom. Začel sem doživljati težave v iskanju Njegove navzočnosti in nisem več jasno slišal Njegovega glasu.
Takrat še nisem vedel, toda vstopal sem v obdobje puščave – čas, ko nas Bog prečiščuje in pripravlja za svoje obljube.
V takem obdobju se pogosto zdi, da je Bog daleč. Zdi se nam, da je Bog popolnoma odsoten! Mogoče si slišal Njegov glas in poslušno ravnal, toda ko si najbolj potreboval Njegovo navzočnost, se je zdel milijone kilometrov daleč.
Ker mi je bilo težko zaznati Njegovo navzočnost, se je zdelo, da me je zapustil. V moji nezrelosti sem si moje pomanjkanje zaznavanja Njegove navzočnosti razlagal kot Njegovo odsotnost, toda resnica je bila povsem drugačna.
Da vam razložim, kaj mislim, poglejmo dve različni razodetji Božje navzočnosti. Prva temelji na naslednjih besedah iz Svetega pisma: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil« (Hebrejcem 13,5 SSP). To je Bog, ki je navzoč vsepovsod. Kralj David je mislil na to, ko je zapisal: »Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven« (Psalm 139,8 SSP). Če verujemo, kaj pravi Sveto pismo, in zaupamo Bogu, je realnost takšna, da ne glede na to, kaj mi občutimo ali kaj se zgodi, Bog je z nami.
Druga Božja navzočnost, ki jo vsi imamo radi in je tudi del življenja kristjana, je razodeta Božja navzočnost. »Razodeti« pomeni nevideno pripeljati ven, da bo vidno, neslišano postane slišno, neznano postane spoznano. To je takrat, ko se Bog razodene našim telesnim čutilom. Čudovito je doživeti takšno soočenje, ki se lahko zgodi med slavljenjem, osebno molitvijo, na sprehodu skozi gozd, v preprostih dnevnih opravilih – verjetno na neskončno mnogo načinov.
Toda ko je razodeto Božjo navzočnost težko najti, ne naredi napake, kot sem jo jaz, in ne misli, da te je On zapustil. Skoraj štiri desetletja hodim z Bogom in lahko ti zagotovim, da četudi se ti zdi, da te je Njegova navzočnost zapustila, On te ni zapustil. Takšna je Njegova obljuba.
Ko je razodeto Božjo navzočnost težko najti, ne naredi napake in ne misli, da te je On zapustil.
Ko si tako v puščavi duhovno lačen in žejen, in če Bog ne pride in te blagoslovi s svojo čudovito, osupljivo navzočnostjo, se pomiri! Četudi ne čutiš ali ne doživljaš Njegove navzočnosti, On ostaja zvest in lahko ga držiš za Njegovo besedo. Njegova bližina, če jo čutiš ali ne, te bo zvesto vodila naprej.
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti