Views: 55
»Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.« (Jeremija 17,7)
Prerok Jeremija je imel resno težavo. Soočal se je z resno nagnjenostjo k melanholiji, v življenju pa je poleg tega še doživljal nenehne zavrnitve. Zato je šel v svoji reakciji celo tako daleč, da je preklel dan, ko se je rodil, in si celo želel smrti. »Preklet bodi dan, ko sem bil rojen, dan, ko me je mati rodila: naj ne bo blagoslovljen! Preklet naj bo mož, ki je sporočil mojemu očetu: ›Otrok, sin se ti je rodil,‹ in ga silno razveselil. Naj se temu človeku godi kakor mestom, ki jih je GOSPOD neusmiljeno razdejal. Naj sliši vpitje zjutraj in bojni krik opoldne, ker me ni umoril v materinem telesu, da bi mi mati postala grob in bi njeno telo ostalo večno noseče. Zakaj sem prišel iz materinega naročja, da okušam trud in žalost, da moji dnevi minevajo v samoti?« (Jeremija 20,14–18)
Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bi zapadali v trdovratna obdobja nenehne žalosti in depresije ter da v teh časih ne bi bili brez vedrine in upanja. Prosimo Boga milosti, da bi lahko vedno zaupali v Božje usmiljenje in dobroto! Zapomnimo si: Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami!
Poglejmo si šest koristnih nasvetov kristjanom pri boju proti žalosti in čustveni praznini, da bi lahko bili bolj vedri ljudje.
1) Prepoznajte negativne misli
»Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.« (Psalm 94,19)
»Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico! To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.« (Jakobovo pismo 3,14–15)
Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se izogibati neprimernemu odzivu glede na trenutne okoliščine. Druga past, v katero lahko zapademo, pa je pretirano posploševanje.
»›In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.‹ 25 Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: ›Kdo se torej more rešiti?‹ 26 Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: ›Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.‹« (Evangelij po Mateju 19,24–26)
Če gre z Božjo pomočjo lahko celo kamela skozi šivankino uho, potem lahko tudi mi dovolimo, da se lahko naše domneve glede nekaterih naših splošno sprejetih prepričanj spremenijo. Če imamo denimo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh in na ta način lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.
2) Naučite se postavljati vprašanja
V zvezi s tem si poglejmo, katere so bile prve Jezusove besede, ko se prvič srečamo z njim v evangelijih.
»45 Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. 46 Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. 47 In vsi, ki so ga slišali, so bili iz sebe nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. 48 Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: ›Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.‹ 49 Dejal jima je: ›Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?‹ 50 Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel.« (Evangelij po Luku 2,45–50)
Kot vidimo, so Jezusove prve besede v evangelijih povezane prav s tem, da postavi vprašanje. S čim pa so bile povezane njegove zadnje besede, preden je umrl? »Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: ›Elí, Elí, lemá sabahtáni?‹ to je: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?‹« (Evangelij po Mateju 27,46) Tudi zadnje Jezusove besede so pravzaprav vprašanje.
Verjetno pa tudi vsi poznamo opis dogodka, ko je Jezus v svojem dvanajstem letu skupaj s svojimi starši obiskal tempelj v Jeruzalemu in so ga starši po poti nazaj izgubili. Po treh dneh iskanja so ga končno našli. Kje? Ja, kje neki, v templju je sedel z učitelji, kjer jim je postavljal vprašanja …
Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo »alarm«. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bi ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.
3) Uživajte življenje
»Potrtemu so vsi dnevi žalostni, veselo srce pa ima stalno gostijo.« (Pregovori 15,15)
Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo. Odprimo se življenju in Bogu ter ljudem, ki jih srečujemo! Bog je povsod! Prebijte zvočni zid osamljenosti in pojdite med ljudi! Pogovorite se z duhovno zrelimi ljudmi in se odprite svetu. V molitvi prosite Boga za milost, da bi lahko v miru premislili o življenju. Prosite Svetega Duha za navdih in vodstvo!
4) Okrepite svojo samozavest in se zavejte svojih potencialov
»Mladi levi trpijo pomanjkanje in stradajo, a tistim, ki iščejo GOSPODA, ne manjka nič dobrega.« (Psalm 34,11)
Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Tu ne gre za neko aroganco ali ošabnost, temveč za uravnotežen pogled nase, saj smo ustvarjeni po Božji podobi. Od Boga smo zato prejeli sposobnosti in talente, da delamo in kaj dobrega naredimo zase ter za druge. Saj vemo: »Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval.« (Evangelij po Mateju 25,15). Ali že poznamo svoje talente? Ali z njimi dobro upravljamo?
Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam lahko naše kreposti in vrline pomagajo pri osebni rasti, da bi se kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali. V tem svetu bomo lahko stali in obstali.
»To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo.« (Pismo Hebrejcem 6,19)
5) Molíte k Bogu za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo negativni vplivi in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Molíte tudi za vse, ki so vam storili krivico in vas prizadeli.
»Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.« (Evangelij po Luku 6,28)
Odpustite jim in zaživite brez bremen zamer in negativnih vplivov. Osvobodite se in zaživite na novo. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas vodi Božja milost in dobrota. Kristjani imamo pravico do optimizma, upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in evangelij, ki je vesela novica oziroma oznanilo za vse ljudi.
6) Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
»Je pa velik dobiček pobožnost, združena z zadovoljnostjo.« (Prvo pismo Timoteju 6,6)
Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute, da se tako lahko čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v naše okolje. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve, kaj hoče, in si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga ter si prizadevaj biti dober človek in dober kristjan.
V miru in tišini človek spet najde moč in rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z njim. Iskreno ga prosimo za nasvet in pomoč ter ravnajmo v skladu s svojimi prošnjami.
Ne pozabimo tudi na močan vpliv dobrih del: »Vi, bratje, pa se ne naveličajte delati dobro.« (Drugo pismo Tesaloničanom 3,13)
»Ne pozabite pa delati dobro in deliti svoje z drugimi, kajti take žrtve so Bogu všeč.« (Pismo Hebrejcem 13,16)
Molitev je namreč pogovor z njim, ki je naš najboljši Oče, dobra dela pa so usmiljena pomoč in tolažba ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka na obalah večnosti. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, on pa je zelo blizu, in sicer v nas, v soljudeh in v naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda ter nagovarja. Bog nikoli ni daleč od nas.
Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami! »In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Evangelij po Mateju 28,20b)
Z.M.