Hits: 133
V prvi polovici 20. stoletja je bil odgovor fašizem, ki se je najprej pojavil v Italiji v 20-tih letih in nato v nacistični Nemčiji in Japonskem cesarstvu. Za njegovo zaustavitev je bila potrebna svetovna vojna in 50 milijonov žrtev.
V drugi polovici 20. stoletja je bil odgovor komunizem. Od Sovjetske zveze do Maove Kitajske in njunih satelitov je zahteval vsaj 100 milijonov žrtev.
Danes je odgovor islamizem, radikalna in pogosto nasilna oblika islama.
Tako kot fašizem in komunizem, je tudi islamizem totalitaren po naravi: država nadzoruje vse. Tako kot fašizem in komunizem, je tudi islamizem sam po sebi ekspanzionističen. Vedno poskuša postati večji, prekoračiti meje in privesti čim več ljudi pod svoj nadzor. In tako kot pri fašizmu in komunizmu, so tudi pri islamizmu mnogi njegovi pristaši pripravljeni ubijati za dosego svojih ciljev.
Ti cilji nasprotujejo vsemu kar Zahod in ostale svobodne družbe cenijo: svoboda govora, svobodno podjetništvo, svoboda prakticiranja ali neprakticiranja katerekoli religije, svoboda združevanja, svoboda tiska in seveda osnovne človekove in državljanske pravice za vse državljane.
Islamizem v celoti zavrača zahodni princip ločitve religije od države. V njegovih očeh so vlade zakonite le, če vladajo v skladu z religiozno zakonodajo – v primeru islamizma v skladu s šeriatskim pravom, obsežnim seznamom islamskih svetih zakonov.
Šeriatsko pravo temelji na naukih Korana in Sune. Za Koran verjamejo, da je to direktna, neposredna Alahova beseda, ki je bila v 7. stoletju razodeta preroku Mohamedu. Suno pa sestavljajo besede in dejanja, ki jih pripisujejo preroku Mohamedu.
Islamisti interpretirajo šeriatsko pravo tako, da mora vsak, ki se je rodil kot musliman, ostati musliman. Če prestopi v katerokoli drugo religijo, ga čaka usmrtitev. Prešuštnike je potrebno kamnati do smrti. Kdorkoli žali islam ali Mohameda, si zasluži temeljito bičanje ali usmrtitev. Tatovom je potrebno odsekati ud. Poleg tega islamisti zagovarjajo poligamijo in otroške poroke.
To trenutno prakticirajo v Iranu, Sudanu, Saudski Arabiji, muslimanskih delih Nigerije, delih Pakistana, Sirije, Iraka in Afganistana – in kjerkoli se je pač uveljavilo šeriatsko pravo.
Če bi bili islamisti zadovoljni z življenjem v okviru šeriatskega prava v svojih skupnostih in bi ostale, ki si takega življenja ne želijo, pustili pri miru, potem ne bi predstavljali grožnje preostalemu svetu. A to potem ne bi bil islamizem.
Islamisti želijo, da bi cel svet živel po pravilih šeriatskega prava. In kdorkoli nasprotuje islamističnemu ekspanzionizmu je sovražnik in ga je potrebno uničiti. To, seveda, vključuje ZDA, celotno Evropo in Izrael. Poleg tega pa vključuje tudi njihove lastne tovariše, muslimane. Dejstvo je namreč, da so islamisti do sedaj pobili veliko več muslimanov, kot pa članov katerekoli druge skupine ljudi.
Koliko pa pravzaprav je teh islamistov? Tega nihče ne ve zagotovo. A lahko postavimo nekakšno previdno oceno. Na svetu je približno milijarda in pol muslimanov. Koliko izmed njih je islamistov?
Anketa organizacije Pew Research iz leta 2013 lahko da nekaj namigov. 86% muslimanov v Pakistanu, 80% v Egiptu in 65% v Jordaniji podpira kamenjanje prešuštnikov. 79% prebivalcev Afganistana, 62% Palestincev in 58% prebivalcev Malezije, ki velja za zmerno muslimansko državo, podpira smrtno kazen za muslimane, ki zapustijo islam. Če je samo 10% muslimanov na svetu islamistov – in številka je verjetno višja – to pomeni 150 milijonov ljudi.
In koliko izmed teh je pripravljenih uporabiti nasilje za uveljavitev islamizma? Tukaj govorimo o Al-Kajdi, Islamski državi, Talibanih, Hamasu, Hezbolahu, Boko Haramu, Al-Šababu in drugih skupinah, ki pošiljajo samomorilske napadalce na tržnice, podstavljajo avtomobile bombe na pogrebih, mečejo kislino v obraze deklet, ki obiskujejo šole, morijo sestre ali hčerke, ki se upirajo volji brata ali očeta, in usmerjajo ugrabljena letala v stavbe. Njihovo število je zelo težko določiti.
Zato bodimo ponovno previdni in recimo, da jih je le 2% izmed zgoraj omenjenih 150 milijonov. To je še vedno tri milijone ljudi. Tri milijone teroristov, ki jih povezuje skupna ideologija, podpirajo pa jih še številni drugi.
Dobra novica je, da na stotine milijonov muslimanov ni radikalnih islamistov. Lahko navedemo samo en primer islamistične Muslimanske bratovščine, ki je leta 2012 približno eno leto vladala Egiptu. Dovolj Egipčanov je bilo tako razjarjenih zaradi stroge oblike šeriatskega prava, ki ga je uvedla, da so proti Muslimanski bratovščini uprizorili verjetno največje demonstracije v zgodovini človeštva in zrušili njihovo vlado.
Vse od začetka 20. stoletja se je morala vsaka generacija soočiti s smrtonosno grožnjo svobodi in osnovnim človekovim pravicam. Svobodni ljudje so premagali zadnji dve totalitarni grožnji – fašizem in komunizem. Če želimo ohraniti svobodo, bomo morali mi, tako muslimani kot nemuslimani, premagati grožnjo našega časa – islamizem.
Prevedeno po avtorju Raymondu Ibrahimu s Prager University.
In nikar ne pozabimo, da s(m)o bili kristjani vedno v prvih vrstah boja za svobodo. Na to dejstvo nas vedno znova spominja naš največji praznik – velika noč. Prvo veliko noč je Gospod izpeljal svoje ljudstvo izpod suženjstva drugih ljudi. Drugo veliko noč je Gospod izpeljal svoje ljudstvo izpod suženjstva grehu.
In zato so očetje pri nas tako slabo poznane ameriške revolucije na svoj zvon svobode zapisali stavek iz Levitika (3. Mojzesove knjige):
„Razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem!“ (3 Mz 25, 10)
Robert Pevec