Views: 30
»Janez mu je rekel: ›Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.‹ 39 Jezus pa je rekel: ›Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. 40 Kdor ni proti nam, je za nas. 41 Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.‹« (Evangelij po Marku 9,38–41)
Današnji odlomek nam predstavlja eno tistih zelo poučnih podrobnosti Jezusovega življenja in njegovih učencev. Ti učenci so videli nekega človeka, ki ni pripadal skupini Jezusovih privržencev, da je izganjal hude duhove v Jezusovem imenu, in so mu zato hoteli to prepovedati. Janez je s svojim gorečim navdušenjem, značilnim za mlade, to poročal Jezusu in skušal pridobiti njegovo podporo. Jezus pa je nasprotno odgovoril: »Ne branite mu! Nikogar namreč ni, ki bi storil čudež v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas.« (v. 39–40)
Janez in drugi učenci odražajo držo zaprtosti do dogodka, ki ni znotraj njihovih shem, v tem primeru do dejanja, čeprav dobrega, a od »zunanje« osebe, ki ni v krogu privržencev. Jezus pa se tu pokaže zelo svobodnega, popolnoma odprtega za svobodo Božjega Duha, ki v svojem delovanju ni omejen z mejami ali kakršnimi koli ograjami. Jezus vzgaja svoje učence in tudi nas k tej notranji svobodi.
Dobro nam bo delo razmišljanje o tem dogodku in če malo opravimo izpraševanje vesti. Drža Jezusovih učencev je zelo človeška, zelo razširjena in jo lahko najdemo v krščanskih skupnostih vseh časov, najverjetneje tudi v nas samih. V dobri veri, še več, z gorečnostjo, hočemo zavarovati pristnost neke izkušnje in zaščititi ustanovitelja ali voditelja pred lažnimi posnemovalci. Istočasno pa je prisoten tudi strah pred »konkurenco«, to je grdo, strah pred konkurenco, da bi kdo lahko odvzel nove privržence. Pri tem se ne uspe ceniti dobro, ki ga drugi delajo. Kajti »to ni dobro, ker ni naš.«
Velika svoboda Boga v svojem podarjanju nam predstavlja za nas izziv in opomin, da spremenimo svoje drže in svoje odnose.
To je povabilo, ki nam ga Jezus danes namenja. Kliče nas, naj ne mislimo več glede na kategorije »prijatelj/sovražnik«, »mi/vi«, »kdor je znotraj/kdor je zunaj«, »moje/tvoje«. Gre za to, da smo bolj pozorni na pristnost dobrega, lepega in resničnega v tem, kar je storjeno, kot pa na ime in na pripadnost tistega, ki to stori. In namesto da bi sodili druge, moramo izprašati sami sebe in brez popuščanja odrezati vse tisto, kar bi pohujšalo osebe, ki so v veri šibkejše.
Za razumevanje življenja in ljubezni je ključno razumeti dve temeljni resnici:
1) Ljubezen je Božji dar in
2) Bog deluje, kadar ljubimo.
Apostol Pavel govori o treh najpomembnejših darovih: o veri, upanju in ljubezni. Nato oznanja, da je največji izmed vseh darov ljubezen. »A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot. … Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.« (Prvo pismo Korinčanom 12,31; 13,13).
Pavel pravi, da obstaja veliko različnih Božjih darov, toda dar, za katerega moramo prositi pred vsemi drugimi, je dar ljubezni. »Prizadevajte si za ljubezen.« (Prvo pismo Korinčanom 14,1a)
Janez govori še jasneje. Preprosto pravi: »Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.« (Prvo Janezovo pismo 4,7.8)
Postavlja pa se zanimivo vprašanje.
Če je ljubezen res Božji dar, ali lahko tisti, ki ne verujejo v Boga, resnično ljubijo?
Da bi lahko ustrezno odgovorili na to vprašanje, bi potrebovali veliko več prostora. Naj zato preprosto odgovorim: Da, seveda, ljudje vseh vrst so sposobni ljubiti. Bog zaupa v mnoge ljudi, ki vanj še ne verujejo. V nekateri primerih nam Bog nakloni darove, kakršna je sposobnost, da ljubimo, kot uvod k daru vere. Drugič Bog preprosto razsvetli neverujoče osebe, da skozi svoje odločitve dozorevajo v ljubezni, in jim da tudi moči, da s pomočjo ljubezni nosijo svoje obveznosti in bremena. Če smo nekoliko hudomušni, lahko takšnim ljudem rečemo, da so »anonimni kristjani«. Ja, treba se je zavedati, da se Bog pri svojem podeljevanju darov ne omejuje na tiste, ki so po »cerkvenih pravilih« povezani z njim. Bog namreč gleda na srce in ne na zunanjo podobo ali zgolj na zunanje ravnanje človeka.
Če je to res, kakšen pomen ima potem vera?
Za tiste, ki verujemo, nas vera odpira v ljubeč odnos z Bogom. Omogoča nam, da spoznavamo, od kod prihajajo darovi k nam. Z vero seveda pridobimo tudi nadaljnje darove, kakor nas uči zgodba o ženi, ki je trpela za krvotokom. Tej ženi in večini ljudi, za katere je Jezus delal čudeže, je rekel: »Tvoja vera je to omogočila.« Nobenega smisla namreč nima delo Božje moči, če ga ljudje ne bodo prepoznavali, in jasno je, da je za prepoznavanje čudeža potrebna vera. Marsikaterega dela moči Jezus ni mogel storiti, ker v tistih, ki so ga obdajali, ni bilo vere.
V spoznanju, da je ljubezen Božji dar, je pomembno naslednje: Bolj zanesljivo bomo prejeli ta dar, če bomo vedeli, da je njegov vir Bog in ne naša lastna moč. Večina med nami mora najprej preizkusiti svoje lastne male formule za odnose v ljubezni. Na koncu pridemo do trenutka, ki mu pravimo obup nad samim seboj. To je trenutek, ko priznamo: »Tega ne zmorem sam.« Svoje življenje moram usmeriti proti Božjemu usmiljenju, razsvetljenju in okrepitvi. Prositi moramo Boga, da nas naredi za »kanal« svoje ljubezni, da bomo napolnili svoje studence, tako da bomo dajali žejnim pijače iz tega, kar prejmemo od Boga.
Prepričan sem, da bova ti in jaz tedaj, ko bova docela sprejela milost ljubezni in jo uporabila, izpolnila pogoj za Božje delovanje.
Naša ljubezen predstavlja kanal, skozi katerega bo pritekala Božja milost, ki nas ozdravlja in nam pomaga. Morda nimamo veliko talentov, toda vsi lahko delamo drobne stvari z veliko ljubeznijo. Prav to pa je bistveno. Ljubeča mati, ki ima polno naročje otrok; tihi kristjan, ki moli na samotnem kraju; ostareli mož, ki mu peša vid, piše ljubeča spodbudna sporočila; mladostnik, ki ga skrbijo njegovi mozolji, a se pogumno sooča z vsakdanjimi izzivi – vsi ti smo sposobni sprejeti in v življenju uporabiti dar ljubezni. Ko ga bomo uporabili, bo Bog deloval. Po tistih, ki ljubijo, bo Bog spremenil ta svet.
Z.M.