Views: 87
Ameriška državljanska vojna zaradi judovsko-krščanskih vrednot
Zdi se mi, da se le malo ljudi pri nas zaveda, da v Ameriki in Evropi živimo v obdobju državljanske vojne. Ta vojna ne poteka v strelskih jarkih in na frontnih črtah. Ljudje se ne streljajo. A zato ni nič manj nevarna in uničevalna.
Gre za kulturno in idejno vojno. Gre za vojno za judovsko-krščansko zahodnoevropsko civilizacijo in proti njej, utemeljeni na svetopisemski veri in etiki ter rimsko-grškem zaupanju v moč razuma.
Zato vam v branje ponujam prispevek iz Amerike. Kaže, da so se Američani še vedno pripravljeni boriti za naše skupne vrednote in tradicijo. Kaj pa mi, Evropejci, Slovenci? Nam je še ostalo kaj borbenega duha? Ali pa smo boj, kot meni mnogo Američanov, že izgubili in se predali?
“Ameriška državljanska vojna zaradi judovsko-krščanskih vrednot”
Ko jih opustimo, izbruhne zlo.
Konservativci pogosto govorijo o judovsko-krščanskih vrednotah in kako gre pri trenutno potekajoči državljanski vojni v Združenih državah in preostalem delu Zahoda v bistvu za boj med temi vrednotami in levico, ki zavrača judovsko-krščanske vrednote.
In prav imajo.
A le redko razložijo, kaj judovsko-krščanske vrednote so. A zgolj omenjanje judovsko-krščanskih vrednot, brez razlage, je povsem nesmiselno.
Dovolite mi torej, da jih razložim.
Najprej besedica o tem terminu. Nekaterim judom in kristjanom se zdi ta termin zmeden ali celo oporečen, saj imata judaizem in krščanstvo različni teologiji. A nihče ne govori o judovsko-krščanski teologiji, le o judovsko-krščanskih vrednotah.
Judovsko-krščanske vrednote so v bistvu samo drug izraz za svetopisemske vrednote. Tako judaizem kot krščanstvo temeljita na Stari zavezi – njenem Bogu, njenih desetih zapovedih, njeni zahtevi, da ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe, da ljubimo Boga, da živimo posvečeno življenje itd. Kristjani verujejo tudi v Novo zavezo, a samo nasprotniki krščanstva bi si drznili trditi, da Nova zaveza zanika Staro.
Tukaj so:
1. Objektivni moralni standardi so dani od Boga. Kot sem zapisal in govoril o tem na videih PragerU in drugje – če ni Boga, ki bi umor razglasil za nemoralen, potem je lahko umor subjektivno nemoralen, ne pa tudi objektivno nemoralen. Seveda so lahko ljudje, ki niso verni, povsem prepričani, da so umor, kraja in druga dejanja nemoralna, a brez Boga so to le mnenja, ne pa moralna dejstva. Brez Boga Svetega pisma ni moralnih dejstev.
2. Bog sodi naše ravnanje, zato smo pred Bogom odgovorni za svoja dejanja. Izven religioznega pogleda na svet ni nobenega višjega bitja, ki bi mu bili moralno odgovorni.
3. Tako kot je bila od Boga dana morala, so bile od Boga dane tudi pravice: »Vsem je Stvarnik podaril nekatere neodtujljive pravice,« pravi Deklaracija neodvisnosti.
4. Človeško bitje je edinstveno v svoji dragocenosti. Čeprav Sveto pismo večkrat ponovi, da kruto ravnanje z živalmi ni dovoljeno (da za hrano odrežemo ali odtrgamo ud živi živali z namenom, da preostali del ohranimo svež za kasneje, da ne pustimo živali dneva za počitek, da ne dovolimo živali hranjenja med delom na polju), pa so edino ljudje ustvarjeni po Božji podobi.
5. Stvarstvo je utemeljeno na Božjem redu, kar pomeni na od Boga danih razločkih. Med temi razločki so: Bog in človek, moški in ženska, človek in žival, dobro in zlo, narava in Bog.
6. Ljudje v osnovi niso dobri. Zato je z moralnega stališča najbolj pomembno prizadevanje, da naredimo ljudi dobre. Verni judje in kristjani vedo, da je največja bitka v njihovem življenju bitka z njihovo lastno naravo. Za nasprotnike judovsko-krščanskih vrednot največja moralna bitka ni z njihovo lastno naravo, ampak z družbo (bolj natančno, z ameriško družbo).
7. Ravno zato, ker v osnovi nismo dobri, ne moremo zaupati našim srcem, da nas bodo vodila k ustreznemu ravnanju. Pot v pekel je tlakovana z dobrimi srci. Čustva nas delajo človeške, a ne morejo usmerjati naših življenj. Že samo to dejstvo loči na Svetem pismu utemeljene vrednote od tistih na levici.
8. Vsi ljudje so ustvarjeni po Božji podobi. Rasa zato ni pomembna. Vsi izhajamo iz Adama in Eve, katerih rasa ni nikjer omenjena. Da imajo številni verni ljudje rasistične poglede, samo kaže na našo skoraj neomejeno zmožnost, da pokvarimo to, kar je dobro.
9. Bojte se Boga, ne ljudi. Božji strah je temelj morale. V Drugi Mojzesovi knjigi je faraon ukazal egipčanskima babicama, naj pobijeta novorojene hebrejske dečke. A ukaza božanskega kralja Egipta nista upoštevali. Zakaj? Ker sta se bali Boga. V današnji Ameriki se ljudje bolj bojijo tiskanih, elektronskih in družbenih medijev kot Boga.
10. Ljudje imajo svobodno voljo. V posvetnem svetu ni svobodne volje, ker je vse človeško vedenje posledica genov in okolja. Samo religiozni svet, ki predpostavlja obstoj duše – nečesa, kar je neodvisno od genov in okolja –, omogoča svobodno voljo.
11. Svoboda. Amerika je bila utemeljena na prepričanju, da Bog želi, da smo svobodni. Na Zvonu svobode je zapisana samo ena stvar (poleg imena podjetja, ki je izdelalo zvon). To je vrstica iz Svetega pisma: »Razglasite svobodo po deželi vsem njenim prebivalcem.« Trenutni napadi na osebne svoboščine – brez primere v ameriški zgodovini – izvirajo s strani tistih, ki zavračajo Sveto pismo kot moralni vodič (vključno z več kot samo nekaj judi in kristjani, ki so se pridružili napadu po tem, ko so bili indoktrinirani s protiverskimi prepričanji v gimnazijah in na fakultetah).
Ko opustimo judovsko-krščanske vrednote, na koncu izbruhne zlo. Za to spoznanje ni treba biti vernik. Številni posvetni konservativci razumejo, da konec vere na Zahodu vodi v moralni kaos – natanko to, čemur smo priča dandanes, in natanko to, čemur smo bili priča v Evropi v preteklem stoletju. Ko je krščanstvo v Evropi umrlo, smo dobili komunizem, fašizem in nacizem. Kaj bomo dobili v Ameriki, če krščanstvo in judovsko-krščanske vrednote umrejo?
Prevedeno in prirejeno po avtorju Dennisu Pragerju na Townhall. com (https://townhall.com/columnists/dennisprager/2021/03/30/the-american-civil-war-is-over-judeochristian-values-n2587090).
Robert Pevec