Views: 188
“Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.” (Luka 6:27–28)
»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Luka 23:34).
Jezusove besede, ki jih je spregovoril s križa, so bili močnejše od sovraštva in žaljivk, s katerimi so ga obkladali. V najhujših urah svojega življenja je naš Gospod pokazal radikalen odziv, o katerem je učil svoje učence: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. … Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,27–28, 36). Ta neverjetni pristop je mogoč samo, če mogočna ljubezen – Agape, ki nam jo je dal Jezus, deluje v nas – ljubezni, ki je močnejša od najglobljega sovraštva.
Stari Grki so razlikovali osem vrst ljubezni: Philia, Eros, Pragma, Ludus, Storge, Mania, Philautia in Agape.
Philia: Gre za vrsto ljubezni, ki definira pravo prijateljstvo. Prijatelji si nudijo medsebojno podporo, so si enaki in delujejo kot tim.
Eros. Ta vrsta ljubezni je sestavljena iz strasti in intimnosti ter jo najdemo v ljubezenskih zvezah.
Pragma. Pragma je ljubezen, ki z leti dozoreva in se razvija. Presega fizično privlačnost in je harmonija, ki se oblikuje skozi čas. Občutijo jo zelo dolgo poročeni pari ali pa prijatelji, ki se družijo že desetletja. Pragma rezultat obojestranskega prizadevanja, kompromisov, potrpljenja in strpnosti.
“Ludus” ali “najstniška zaljubljenost” Grki so jo definirali kot igrivo ljubezen, ki je najbolj pogosta med mladimi zaljubljenimi pari.
“Storge” ali družinska ljubezen Čeprav spominja na prijateljsko ljubezen brez fizične privlačnosti, je Storge v prvi vrsti povezana z družino. Gre za zelo naravno obliko naklonjenosti, ki jo občutijo starši in njihovi otroci. Vzpostavi se lahko tudi med prijatelji iz otroštva, ki razmerje gojijo celo življenje.
“Mania” ali obsesivna ljubezen. Mania je vrsta ljubezni, ki partnerja vodi v norost oz. obsesivnost. Pojavi se, ko pride do neravnovesja med erosom in ludusom. V tem primeru je ljubezen sredstvo za razreševanje lastnih težav – potrebe po samopotrjevanju ali nizke samozavesti. Taka oseba ljubi in želi biti ljubljena, zato da v okolju dobi občutek vrednosti. V takih odnosih pogosto pride do posesivnosti in ljubosumja, posebej če tudi drugi partner ne izkazuje enako intenzivne manije.
“Philautia” ali ljubezen do sebe Grki so menili, da če hočemo skrbeti za druge, moramo najprej znati poskrbeti zase. Tukaj ne govorimo o nezdravi nečimrnosti in egoizmu, kjer je v ospredju osebna slave, dobiček ali bogastvo. Philautia je zdravo samozavedanje, notranja moč, da se človek v svoji koži dobro počuti in se ima rad, kar mu omogoča, da lahko ljubi tudi druge. Ne moremo namreč deliti tistega, česar nimamo. Če se ne ljubimo, potem tudi drugega ne znamo imeti radi. Pomembno za resnično radost je torej, da najdete to brezpogojno ljubezen do sebe.
Agape. Grki so za najvišjo vrsto ljubezni označili Agape. Ta vrsta ljubezni je za vsakega najpomembnejša. Gre za nesebično, brezpogojno ljubezen.
Mnogi jo imenujejo duhovna ljubezen, pri kateri gre za neskončno sočutje in empatijo. Je najčistejša oblika ljubezni brez želja in pričakovanj, ki traja ne glede na pomanjkljivosti in napake. Agape poznamo kot božansko resničnost: ljubezen, ki sprejema, odpušča in verjame v najboljše.
Najpomembnejša lastnost pravega čaščenja Boga, ki ga tako loči od drugih oblik čaščenja, je prav Agape ljubezen Jezus je zato upravičeno takole navedel največji zapovedi: »Prva je: . . . ,Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.‘ Druga je ta: ,Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.‘ Večje od teh ni druge zapovedi.« (Marko 12:29-31) Apostol Pavel je poudaril ljubezen v 13. poglavju prvega pisma Korinčanom. Zatem ko je prikazal, da je ljubezen najpotrebnejša lastnost, je sklenil: »Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.« (1. Korinčanom 13:13) Jezus je podaril, da bo ljubezen razpoznavni znak njegovih sledilcev (Janez 13:35).
Apostol Pavel je o ljubezni v 13. poglavju prvega pisma Korinčanom, v vrsticah 4 do 8, naštel devet reči, kaj ljubezen ni, in sedem, kaj je. Tako ljubezen ni “nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice,”
Ljubezen (agape) je res najodličnejša lastnost, ki jo moramo kristjani, gojiti — glede na oboje, kaj to ni in kaj je. Ljubezen nam je namreč izlita v srce. “Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.” (Rim 5:5) Kot Božji otroci bi morali vedno sodelovati s Svetim Duhom, da bi bila v naših življenjih ljubezen razvidna kot sad Božjega Svetega Duha. Tako bomo podobni Bogu, saj, ne pozabimo: »Bog je ljubezen.«
Oče, tako milostno si nam odpustil. Pomagaj nam, da bomo tudi mi odpustili tistim, ki so nam storili krivico. Prosim te Gospod, za popolno ljubezen. Prosim te za ljubezen, ki si nam jo zapustil, kot novo zapoved. Prosim te za ljubezen, ki se bo zmogla upirati svetu, sovraštvu, maščevalnosti, življenjskim razočaranjem. Prosim te za ljubezen, ki je močnejša od smrti. Ti veš, Gospod, kako je nam težko popolno ljubiti. Težko je ljubiti zmeraj; a daj, da bomo zmeraj ljubili! Težko je ljubiti slehernega; a daj, Gospod, da bom ljubil slehernega človeka! Težko je popolno ljubiti; a vendar, Gospod, daj mi popolno ljubezen! Za vse to se ti zahvaljujem in te prosim po Kristusu Jezusu našem Gospodu. Amen. Božji blagoslov
Z.M.