Views: 41
Ljubezen prinaša mir in veselje
»›Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.‹ Juda (ne Iškarijot) mu je rekel: ›Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?‹ Jezus je odgovoril in mu rekel: ›Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.‹« (Evangelij po Janezu 14,21–31)
Prav nič nam ne bi moglo biti dragocenejše od tega, da bi nas Bog Oče in njegov Sin, Kristus Jezus, ljubila. Toda da bi imeli to ljubezen in jo občutili, moramo nekaj storiti. Jezus je v tem zadnjem večeru, ki ga je preživel s svojimi učenci, dejal: »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.« (Jn 14,21)
Kasneje tega večera je Jezus v odgovor na vprašanje zvestega apostola Juda (Tadeja) dejal: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« Zanimivo, da Jezus ljubezen povezuje z izpolnjevanjem zapovedi ali pa preprosto z držanjem besede. »Če me kdo ljubi,« pravi, »se bo držal moje besede.« Danes pri vzgoji radi razmišljamo, da izpolnjevanje pravil ni ravno izraz ljubezni. Izpolnjevanje pravil razumemo kot nujo, nesvobodo ipd. Le kar nekdo svobodno izbira ali čuti, je lahko izraz ljubezni. Tako pogosto sklenemo, da je bolje ne ukazovati oz. zapovedovati, ampak naj človek sam pokaže, kaj hoče oz. koliko mu je do nečesa. Tako najbrž največkrat ne dosežemo prav dosti. Stvari niso narejene ne iz zapovedi ne iz ljubezni.
Jezus se ne boji govoriti, da se ljubezen kaže tako z izpolnjevanjem zapovedi kot z držanjem besede. »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi,« in nadaljuje: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.« Zakaj tako? Verjetno naši logiki manjka pomembno dopolnilo, ki ga najdemo v današnjem odlomku. Jezus pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Jezus, ki kot Bog ne potrebuje kritja za svojo besedo ali zapoved, se vendarle sklicuje na Očeta. Tako nam pove, da tega ne dela zaradi sebe, ampak iz popolnega zaupanja Očetu, iz ljubezni do njega. S tem nam kaže vrednost vsake besede ali ukaza. Vse ima vrednost v Očetu, v Bogu. Ljubiti je mogoče le, če bomo iskali besedo, ki temelji v Bogu, in po njej hrepeneli. Če bo vsak delal, kar mu prija, pač ni mogoče niti priti skupaj niti ljubiti. Tako lahko razumemo prvo nalogo ljubezni – iskati temelj zanjo v Očetu oz. v izpolnjevanju Očetove volje.
Drugo, kar lahko spoznamo ob poudarku o ljubezni, ki sloni na besedi, je, da Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo zares. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem zares besedo, vzamem zares tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem zares niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo zares.
V Jezusovi besedi: »Prišla bova k njemu in prebivala pri njem« vidimo naslednjo simboliko ljubezni. Ljubezen je za Jezusa ustvarjanje prostora za srečanje, dialog in sobivanje. Kjer je ljubezen, je vedno prostor, da drugi vstopi v odnos in v njem prebiva.
Potem Jezus pravi učencem, naj se ne vznemirjajo. Če ga ljubijo, se bodo veselili, da odhaja k Očetu. Ljubezen prinaša mir in veselje. Daje možnost, da se umirimo povsod, v vsaki situaciji, v vsakem položaju. Kjer ni miru, smo pozabili na Božjo ljubezen, ampak gradimo na lastni moči. Če se ne moremo umiriti, je to najbrž znamenje, da smo pozabili na Boga, da ga ne spustimo blizu in ne verjamemo, da lahko vstopa med in v nas ter med nami in v nas prebiva.
Nazadnje Jezus govori tudi o Tolažniku, ki ga bo poslal. Iz tega lahko razumemo, da bo tisti, ki ga ljubi, doživljal tudi stisko, trpljenje, preganjanje. Ljubezen je namreč vedno tudi križana. Ni ljubezni brez križa, zato nas Jezus opogumlja, da bo Tolažnik prišel. Držati se zapovedi pomeni torej sprejemati tudi križ, ki ga zvestoba v besedi od nas zahteva.
Iz povedanega lahko rečemo, da ljubiti pomeni držati besedo, kar lahko razumemo kot:
- vzeti besedo zares in v odnosih vedno iskati Očetovo voljo, ne svoje,
- ustvarjati prostor za srečanje, dialog in sobivanje,
- najti resničen mir in veselje,
- sprejemati križ, ki ga zvestoba besedi zahteva, hkrati pa prinaša tudi tolažbo.
Ljubimo torej z vsem srcem in vzemimo besedo zares!
Molitev:
Dragi naš Bog, naš Aba, Oče, hvalim te, ker nas Sveti Duh razsvetljuje in uči. Naj nam, prosim, še naprej pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih zvestih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Dragi Oče, pošlji svojega Duha in prerojeni bomo; prenovil boš obličje zemlje. Po Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.