Views: 40
Vsi poznamo različne dišave. Delimo jih na prijetne in neprijetne. Dišave so začeli izdelovati in uporabljati že v starem Egiptu, tako da so mešali različne sestavine: olupke limon in razne dišeče cvetove, začimbe in zelišča. Pravijo, da ima človek sposobnost razlikovati 10.000 različnih dišav.
Znanost pravi, da imajo dišave poseben vpliv na človeka. Prijeten vonj lahko dvigne razpoloženje na višjo raven, prinaša srečo in zadovoljstvo, dobro počutje. Trdijo tudi, da je prijetna dišava celo sprožilec spomina. Zato proizvajalci parfumov neprestano iščejo navdih za nove dišave po celem svetu.
Zato ni čudno, da dišavo oz. vonj po njej najdemo tudi v Svetem pismu.
Preberimo Drugo pismo Korinčanom 2,12–17. Prebrano besedilo nam v 11. in 12. vrstici sporoča, da je apostol Pavel prišel v Troado (na zahodno obalo današnje Turčije) oznanjat Kristusov evangelij. Ker tam ni našel svojega prijatelja – brata Tita, se je hitro premislil in odšel čez Egejsko morje v Makedonijo, da bi ga tam poiskal. Tit je imel namreč sveže novice o cerkvi iz Korinta. Apostol Pavel se je očitno bal tega, kaj vse se dogaja v Korintski cerkvi, zato je želel čimprej slišati od Tita zadnje novice o njej. Njegovim prijateljem se je to verjetno zdelo nenavadno, saj mu je kot evangelistu bilo vedno na prvem mestu oznanjanje evangelija, kamor koli je šel. Posebej zdaj, ker bi bila Troada kot pristaniško mesto idealen kraj za ustanovitev cerkve. Toda apostol Pavel je vseeno odšel od tam.
Verjamem, da je bil v duhu tako zaskrbljen za Korintsko cerkev in Tita, da se ni mogel osredotočiti na delo oznanjevanja evangelija v Troadi.
Prav vsi dobro razumemo in verjetno imamo tudi izkušnje, kakšno moč ima skrb v našem življenju. Skrb nas ustavi, blokira, onesposobi, da bi šli naprej, da bi dokončali delo, da bi napredovali. Zaradi prevelike skrbi ljudje lahko celo resno zbolimo. Zdravniki trdijo, da je razlog, da ljudje zbolijo za rakom, velikokrat prav prevelik strah.
Zato imam za vas dobro sporočilo in hkrati zdravilo. Prisluhnite!
V prebranem besedilu najdemo tri resnice, ki nas bodo to popoldne osvežile:
Ni se nam treba bati, ker:
- Imamo zagotovljen uspeh
»Hvala Bogu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.« (v. 14)
»Bog nas kar naprej venča z zmagoslavjem.« Si želiš biti med povorko zmagovalcev? Potem poskrbi, da si v Jezusu, v Jezusovi zmagovalni ekipi. Ali je Jezus že tvoj Odrešenik? Če ne, ga sprejmi v veri zdaj in mu predaj svoje življenje, svoje grehe, svoje neuspehe in spremenil jih bo v zmage! Vauuuuuu, kakšna zamenjava!
Slovenski športniki so nam letos omogočili veliko veselja, kajne? Za Slovenijo so priborili pet medalj in še dve na paraolimpijskih igrah. In ob njihovi vrnitvi iz Tokia so se vrstila mnoga slavja, sprejemi, povorke in zabave. Vsi ljubitelji športa so jih spremljali, pozdravljali z velikim veseljem. Vsi smo imeli občutek, da smo ena ekipa. Njihove zmage so postale naše. Njihovo veselje naše veselje, saj so se borili za nas, našo deželo. Predstavljali so naš narod, naša mesta.
Pravi ljubitelji športa razumejo, o čem govorim.
In prav to je slika, ki jo apostol Pavel uporablja za tistega, ki pripada Jezusu in je v Jezusovem timu, v njegovi ekipi. Ko apostol Pavel govori te besede Korinčanom, ima v mislih povorke v Rimu, ko je zmagoviti vojskovodja svoje zmagovalne čete pripeljal domov. Pravila, ki so urejala te povorke, so bila precej stroga. Vojskovodja je moral biti popoln zmagovalec. Sovražnika je moral ukrotiti, zmagovalno vojsko pa je bilo treba varno pripeljati domov. Po rimskih pravilih je moralo pasti najmanj 5000 sovražnikovih vojakov v enem samem boju. Vojskovodja si je tako pridobil čast in novo ozemlje v trajno last Rima. Parada se je začela z javnimi uslužbenci, katerim so sledili trobentači, potem je sledil plen, odvzet v osvojeni deželi, potem bel bik za žrtvovanje, nato ubogi ujetniki v verigah. Nato so prišli glasbeniki. Potem vojskovodjeva družina in končno se je pojavil vojskovodja na vozu, ki so ga vlekli beli konji. Za njim pa še zmagovalni vojaki. Ko se je povorka premikala po ulicah, so ljudje vzklikali »Triumf!« »Zmaga!« »Zmaga!« To je bil tako velik dan, ki je bil vreden, da ga človek doživi vsaj enkrat v življenju.
Sedaj pa želim, da svoj pogled usmeriš na Jezusa, na Velikega vojskovodjo, ki je že pred 2000 leti premagal največjega sovražnika – hudiča. Stopil mu je na glavo in ga strl. Jezus je bil res ranjen, trpel je in umrl. A največji čudež, zmaga, triumf je bil, ko je vstal iz groba, kar je pomenilo, da ni premagal samo hudiča, premagal je celo smrt in nam z vstajenjem pridobil večno življenje ter dokončno zmago.
Zaradi tega ga je Bog ovenčal z zmagoslavjem. Ne samo, da se je izkazal kot največji vojskovodja – zmagovalec, temveč je s svojo smrtjo vrnil Bogu njegovo ljudstvo, ki si ga je Bog tako želel, vključno s tabo in mano. O, hvala ti, Jezus, za to zmago. Hvala ti, da si mene in mnoge iztrgal iz satanovih rok.
Zaradi tega je Bog Jezusa ovenčal s slavo, ga posadil na nebeški tron ob svoji desnici. Bitka je končana za vedno. Bitka je dobljena. Bitka je izvojevana. In ta bitka je bila zaradi tebe in mene.
Kot so športniki prinesli zlate, srebrne, bronaste medalje za Slovenijo, je Jezus od Boga prejel medaljo, na kateri piše tudi tvoje ime. Mi smo torej Jezusova ekipa. Mi smo Jezusov tim.
Zato apostol Pavel pravi: »Vsi, ki verujemo vanj, živimo zmagoslavno življenje – zaradi vojskovodje Jezusa.«
A veste, kaj je pri tem najbolj vznemirljivo? To, da nas najboljše šele čaka. Ko bomo z njim v nebesih, bomo z njim na zmagoslavni povorki. Jezus nas bo predstavil svojemu Očetu. Udeležili se bomo največje povorke, slavja in ovenčani bomo kot zmagovalci pred vsemi angeli, ki nam bodo stregli. Čudovito!
Zato kljub težavam ne obupavajmo, temveč živimo zmagoslavno življenje vsak dan!
- Imamo zagotovljen vpliv
»Za Boga smo namreč blag Kristusov vonj, tako med tistimi, ki so na poti rešitve, kakor med tistimi, ki so na poti pogubljenja. Za ene vonj po smrti – v smrt, za druge vonj po življenju v življenje.« (v. 15–16a).
Apostol Pavel nas kristjane imenuje »Kristusov vonj«. Verjetno uporablja sliko kadila, s katerim so poganski duhovniki mahali, ko so vojskovodja in njegovi vojaki korakali skozi Rim. Ta sladek vonj je pomenil vonj po življenju – vonj po življenju za zmagovalce in hkrati vonj po smrti za uboge ujetnike – vonj po smrti za poražence. Medtem ko je množica navijala, so ujetniki vedeli, da korakajo po poti svoje usmrtitve.
Kako veliko odgovornost nosimo, ko oznanjamo evangelij, ker to za ene pomeni življenje, za druge smrt!
Mi oznanjamo evangelij in nekateri začnejo verovati. Za njih je evangelijsko sporočilo življenje.
Mi oznanjamo evangelij in nekateri ga zavrnejo. Za njih je evangelijsko sporočilo smrt.
Isto sporočilo nekomu prinese življenje, drugemu isto sporočilo prinese smrt. Kako resno sporočilo nosimo, ko oznanjamo evangelij Jezusa Kristusa. Smrt ali življenje. Zato je evangelij dvorezen meč, ki hkrati prereže v obe smeri. Razkrije naš greh in nato ponudi večno zdravilo. Odkrije našo krivdo in nam pokaže pot k odpuščanju, nato pa nam ponudi, da nas obleče v popolno pravičnost Jezusa Kristusa.
Torej skrivnost vonja ni v tebi, meni, temveč v evangeliju! To pomeni, da če nosiš v sebi evangelij, nosiš Kristusov vonj. Ni dvoma, evangelij Jezusa Kristusa v življenju verujočih povzroča najboljši vonj na svetu, nad katerim bodo drugi navdušeni.
Pomislite, kaj vse prejmemo, ko pridemo k Jezusu Kristusu, v katerem je naša nova identiteta. Odpuščanje grehov, novo življenje, novo identiteto, Boga in vse, kar pripada njemu, in še in še bi lahko naštevali.
Zato je sporočilo o Jezusu resnično in najmočnejše sporočilo vseh časov. To sporočilo razširja najboljši vonj vsepovsod po svetu. Zato se ne sramuj evangelija, ki prinaša najboljše in najvrednejše spremembe v osebi, ki sprejme evangelij.
Zato te spodbujam, da si ti ta blag Kristusov vonj, ki mu bodo ljudje radi sledili. Kot sem povedal že na začetku, ima vonj na človeka velik vpliv. Če je smrdeč, se mu ljudje radi izognemo, zbežimo, če je prijeten, mu sledimo. Prijeten vonj pa lahko dvigne razpoloženje na višjo raven, prinaša srečo in zadovoljstvo, dobro počutje. Prinesimo ga med svoje domače, prijatelje, sodelavce, sošolce … Pravijo, da prijetna dišava sproži spomin. Sprožimo spomin na evangelij, ki smo ga mnogim že oznanili, da bi se spomnili naših besed o Zveličarju.
- Imamo zagotovljeno integriteto
»Le kdo je za to zmožen? Mi vsaj nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z Božjo besedo. Mi govorimo iz iskrenosti, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.« (v. 16b–17)
Če je nekaterim naše življenje sladek vonj po življenju, drugim pa smrad smrti, kako naj potem živimo? Ali kot pravi apostol Pavel: »Kdo je zmožen takšne naloge?« Odgovor je: »Nihče!« Ne ti ne jaz. Ne najpametnejši moški ne najbolj nadarjena ženska na svetu. Sami ne moremo storiti tega, k čemur nas kliče Bog. Toda v Kristusu je vse mogoče. Zato apostol Pavel pravi, ne mi, temveč evangelij Jezusa Kristusa to opravi namesto nas, preseka oboje, tako da smo zmožni oznanjati resnico evangelija.
Zato oznanjajmo evangelij:
Iskreno – ker ne kupčujemo z Božjo besedo. Iz tega ne ustvarjamo dobička kot mnogi v drugih religijah, ki služijo na račun obljube po večnem življenju.
S spoštovanjem – ker nismo hinavci, lažnivci.
Pogumno – ker smo poslani od Boga.
Naj nas Božji Duh spodbudi oznanjati evangelij Jezusa Kristusa, dragi bratje in sestre, ker je vaša identiteta v Jezusu Kristusu in ne v vas!
Bodite zvesti, dragi sokristjani, da vsepovsod širite blag Kristusov vonj.
Bodite pogumni, dragi Gospodovi sodelavci, ker smo že zmagovalci.
Bodimo Kristusov vonj in ljudem prinašajmo evangelij!
Gospodova večerja (evharistija)
Vabim vas, da z največjim veseljem in hvaležnostjo danes praznujemo spomin Jezusove smrti, vstajenja in zmage. Njegova zmaga je moja in tvoja zmaga.
Vabim vse, ki so Jezusovi odrešenci, da pogumno stopimo v zmagoslavni povorki in počastimo Jezusa!
Besedilo: Drugo pismo Korinčanom 2,12–17
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani