Views: 55
Pogosto čakam na odgovore na molitev ali Gospodovo vodenje. Kaj pa vi? Čeprav ne poznam točnega časa, kdaj se bo moje čakanje končalo, se učim čakati s pričakovanjem. V Psalmu 130 psalmist piše, da je v globoki stiski, ko se spopada s situacijo, ki se zdi kot najtemnejša noč. Sredi svojih težav se odloči, da bo zaupal Bogu in ostal buden kot stražar, čigar naloga je, da razglasi zoro. »Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro, stražarji na jutro« (v. 6).
»Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro, stražarji na jutro.« (Psalm 130,6)
Pričakovanje, da bo Božja zvestoba prodrla skozi temo, daje psalmistu upanje, da bo vztrajal, čeprav je sredi trpljenja. Na osnovi Božjih obljub, ki jih najdemo v vsem Svetem pismu, mu to upanje omogoča, da še naprej čaka, čeprav še ni videl prvih žarkov svetlobe.
Kako naš tek končamo, je mnogo pomembnejše od tega, kako smo ga začeli. Želeni končni cilj vsakega Božjega otroka je slišati Gospodovo potrditev: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (Evangelij po Mateju 25,21). Da pa bi lahko dobro in uspešno prečkali ciljno črto, je pomembno imeti nepopustljivega duha, ki ne zna odnehati in obupati, ampak je trdno odločen čakati na Gospoda!
Božja Beseda v Jeremiju 17,5–8 pravi: »Tako govori GOSPOD: Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od GOSPODA. Je kakor suh grm v pustinji, ne vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi. Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.«
Bodimo torej spodbujeni, če smo sredi temne noči. Zora namreč zagotovo prihaja – v tem življenju ali v nebesih!
»Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne« (Pregovori 4,18)
Medtem pa ne obupajmo, ampak še naprej čakajmo Gospodovo rešitev. Bogu lahko zaupamo v svetlobi in v temi. On je zvest.
MOLITEV: Prosim te, Gospod, prinesi luč v mojo temo. Oče, prosim te, ne dopusti, da bi v preizkušnjah in čakanju podvomil v tvojo moč. Odpri mi oči, da te vidim na delu in ti zaupam. Hvaležen sem ti, da si zvest, Oče. Po Kristusu Jezusu. Amen
Z.M.