Views: 224
Kako lahko ustvarite generacijo, ki ne verjame v ničesar?
Po 7. oktobru so nekateri nebinarni aktivisti s škrlatnimi lasmi na TikToku pričeli brati Koran in razmišljati o prestopu v islam. To se morda zdi kot velik preskok, a ko ste enkrat najstnica, ki se odloči, da bo zaradi internetnega občestva postala fant, prestop v islam ni nič posebnega.
Hidžab je namreč, tako kot pobarvani lasje in uniseks oblačila, že zdavnaj postal samo še eden izmed modnih dodatkov v stalno spreminjajoči se družbi. Reklame, ki trdijo, da razumejo mladino, po pravilu vključujejo hidžab kot znak napredka, skupaj s škarlatno pobarvanimi lasmi onetov, asketskimi aktivisti v majicah in naključnimi manjšinami, ki se skupaj smejijo med srkanjem mlečnih napitkov v študenskih domovih.
V zadnjih šestdesetih letih je vsaka nova generacija odrasla z manj razumevanja kdo pravzaprav so kot pa generacija pred njimi. Ta neotipljivi občutek – biti Američan – ki je nekoč izhajal iz brezmejnih širjav, delovne etike, občutka za poštenje in zasluge, je zamenjalo kulturno programiranje, ki so ga sprva izvajali dnevno časopisje, velike založbe in filmska industrija, nato televizijske mreže in univerze ter nazadnje masovni in kaotični tok kanalizacije družbenih omrežij.
Včasih je bila ameriška identiteta močna in to zato, ker je bila ponotranjena in pridobljena s trdim delom in življenskimi izkušnjami, ki so krepile značaj, izkušnjami, povezanimi z življenjem v deželi z mnogimi možnostmi. A za nove generacije s skrčenimi možnostmi, ki so svoje identitete pridobili s sledenjem scenarija, ki so jim ga napisali zabaviščna industrija in radikalni akademiki, je vse skupaj postalo igra. Namesto, da bi se naučili spoznati, kdo pravzaprav so, so kopirali to, kar so mislili, da bi morali postati.
Družbena omrežja so se povezala z akademskimi teorijami, ki so vse identitete skrčile na konstrukt, in sprostila generacijo mutantov, ki kopirajo vedenja z družbenih omrežij. Identiteta je postala igra. In to igro se da igrati tako, da s tem pridobimo največje možne ugodnosti. Družbeno spretni in čustveno nestabilni najstniki lahko tako na družbenih omrežjih širijo bolezni kakršni sta transspolnost in obrazni tiki.
Politika je postala zgolj ena izmed kulturnih identitet, ki se jo lahko menja po želji. Nekateri vplivneži z družbenih omrežij so tako igrali najprej skrajne levičarje in nato fašiste, si natikali in snemali kostume, menjali majice s slogani, majice Antife so zamenjali s kmečkimi oblačili in nato s hidžabi.
V nedeljo so nosili rožnate klobuke, v ponedeljek so se udeležili umetniških razstav nove desnice, v torek so v zrak dvignili pesti v podporo BLM (Black Lives Matter), v sredo pa so mahali s palestinskimi zastavami. Vzklike »Roke držim pokonci, ne streljajte« so zamenjali z »Od reke do morja«. Le redko pravzaprav razumejo cilje, za katere trdijo, da se zanje potegujejo, saj je politika za njih le modna revija.
In težko je za to kriviti mutante. Zrastli so ob družbenih omrežjih, kjer so nekdanje srednješolske klike zamenjale mednarodna politika, velikanske spremembe življenskega sloga, kastracije in mastektomije. Kostumi in postavljanje so pač namenjeni vzbujanju pozornosti, iskanju skupine, ki bi ji lahko pripadali, in mamljivemu postranskemu zaslužku.
Družbena omrežja in akademska sfera so milijone ljudi spremenili v žive viruse, ki jih njihove čustvene potrebe ženejo k iskanju slabosti v našem obstoječem sistemu in načinu življenja. Najstnice, ki bi v prejšnji generaciji morda postale del gotske subkulture in bi se, čeprav ne preveč resno, spogledovale s samomorom, so dandanes postale fantje, ki občutljiva mlada dekleta spodbujajo, naj se jim pridružijo.
»Moderni« ljudje krščanstvu pogosto očitajo neupravičeno in zastarelo zadrtost na področju spolnosti. Dandanes počasi postaja jasno, zakaj je bila ta ograja postavljena…
Ljudje umirajo in si uničujejo življenja, a to je bil vedno del najstniških muh. Le redko pa so zmotili celotno družbo na taki ravni. Najstniki so običajno odrasli in šli naprej s svojim življenjem. A to je bilo takrat, ko so še imeli kaj za kar je bilo vredno odrasti in ko je bil tam zunaj še trezni svet, ki je pričakoval, da se mu bodo pridružili. V času korporativne pripadnosti in vključevanja raznolikosti na delovnem mestu, se intelektualni kaos najstništva in študentskih let zavleče v njihove odrasle službe. In družbena omrežja še naprej spodbujajo ta vedenja.
Odrasli svet s svojimi zakoreninjenimi resnicami in resnimi odgovornostmi je prisoten manj kot kadarkoli prej. Namesto, da bi odraščajočim vsilil resničnost, ki so jo mnogi pričakovali, in zamenjal študentske zgodbice s »samo počakajte, da odrastete in dobite službo«, je tudi ta svet samo odsev enakega kulturnega kaosa in nestabilnosti. Resnica, morala, ljubezen, družina, dobro in zlo, celo kaj je ženska – vse je zgolj v očeh opazovalca. Družbena omrežja so postala bojišča za neskončne debate o vseh vidikih resničnosti.
Jaz sem pot, resnica in življenje. (Jn 14, 6)
Bistvo mutantov je, da je sprememba sama po sebi postala identiteta. Radikalizem obstaja zaradi radikalizma. Cilj kulturne vojne je bil vedno v tem, da bi levičarska politika postala vir identitete, a tako kot v nekdanji weimarski Nemčiji, tudi tokrat to ne vodi v nadvlado ampak zgolj v nestabilnost. Kaj se zgodi z neprestanim upiranjem, ko ne preostane ničesar več čemu bi se lahko uprli? Zlomljena družba na koncu zdrsne v komunizem ali fašizem in to zgolj zato, da lahko nekdo končno prekine z vsem tem kaosom.
Idealni rekruti totalitarizma so verniki, ki se v trenutku navdušeno pridružijo kateremukoli množičnemu gibanju, ker si obupno želijo verjeti v nekaj, kar bi potešilo njihovo notranjo praznino. Levičarska kulturna vojna je zapustila za seboj generacije kulturnih sirot, oropanih vere, družine in države, ki nihajo med cilji in identitetami, in z obupno lahkoto spreminjajo politiko, vero in spol, ker želijo verjeti v nekaj, rodili pa so se brez česarkoli v kar bi lahko verjeli.
Akademske teorije so jih naučile, da naj na vse gledajo od zunaj ne od znotraj. Spol, rasa in spolnost so zgolj konstrukti. In tako so postali spolno fluidni in izumili manjšinske korenine. Vse je politika in nič nima smisla, zato pač kričijo o »trenutni stvari«. Ukradli so jim sposobnost čutenja, zato se zaganjajo v ekstreme, v upanju, da bodo morda vsaj za trenutek nekaj začutili.
Igrajo politične in spolne vloge – a le na zunaj: oponašajo, ker niso sposobni izkusiti. Brez svoje lastne identitete so vsi »Obame«, priučeni da vidijo kulturo samo od zunaj, se prilagajajo s pošiljanjem kulturnih signalov, pridobivajo družbeni status z manipulacijo drugih na družbenih omrežjih, obenem pa ostajajo hladni in nezmožni notranjih občutkov.
Lahko rečemo, da je generacija, ki je zrastla ob družbenih omrežjih, generacija Obam.
Levičarska kulturna vojna in ekstremizem sta ustvarila kulturo v katero se pravzaprav ne more vključiti nihče. Edina možnost je mimikrija in hitenje z množicami, da ne zamudite zadnjih premikov. Pop kultura lanskega leta je osovraženi zločin letošnjega. Včerajšnja krepost je današnji greh. Najboljši način prilagajanja je, da kričite skupaj z množico. In tako postanete del množice, ki vpije slogane v podporo Hamasu. Ti ljudje bi ravno tako zlahka zahtevali zažig čarovnic ali poboj vseh otrok, saj večina izmed njih sploh ne razume razlogov za kričanje. Naučili so se zgolj ponotranjiti celo baražo sloganov in izražanja čustev v prvi osebi, ne da bi dejansko občutili realni razlog za svoja dejanja ali dojeli njihove posledice.
Nič ni resničnega za njih – razen njihove lastne notranje nerealnosti in čutvene bolečine, ki jo občutijo.
Mutanti so preveč zaposleni z begom, da bi razmislili kam pravzaprav bežijo. Današnji razlogi jih bodo še prehitro utrudili. Zahtevali bodo preveč predanosti in bodo zato kmalu zastali. Potem se bi morali ogledati v ogledalu in ugotoviti, da so enaki, kot so bili že včeraj. Zato bodo našli novo stvar, za katero se bodo lahko potegovali in novo preobleko, ki si jo bodo lahko nadeli.
Danes transspolni, jutri muslimani. In pojutrišnjem? Morda bodo nacisti. Ko pa je toliko možnosti, toliko senčil za veke, ki si jih lahko nadenejo, medtem ko poslušajo cenene popevke, skopirane iz glasbe 20-tih let: nove reinkarnacije čakajo samo na njih.
Tale, naslednja moderna stvar, bo gotovo delovala in zaradi nje se bodo gotovo počutili bolje.
Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine, kajti jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim. Od vzhoda kličem roparico, iz daljne dežele moža po svojem načrtu. Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil. (Iz, 46, 9-11)
Prva žrtev kulturne vojne je kultura. Ljudje, ki svojo identiteto povzamejo iz kulture, postanejo mutanti, ki se ves čas spreminjajo, brezdušni zombiji ki se opotekajo naokrog ali pa pograbijo košček kulture s katerim poskušajo rekrutirati svoje armade mutantov ali zombijev, da bi jim pomagale do moči.
Ali pa se odklopijo od kulture, ki se ji je zmešalo, in poskušajo najti svojo resnično osebnost.
Spoznajte sami sebe, je nekoč dejal stari, mrtvi, beli mož. To je še vedno edina pot stran od množičnega kulturnega programiranja in nore družbe. Vstopamo v svet ljudi, ki vedo in mutantov. Tistih, ki vedo v kaj verujejo in tistih, ki so pripravljeni verjeti karkoli. In ti drugi bodo storili karkoli, da jim le ne bo potrebno soočiti se s samim seboj.
Če želimo ustvariti zdravo družbo, moramo od vsakega moškega in ženske pričakovati, da bodo spoznali sami sebe. Tisti, ki ne verjamejo v nič, lahko postanejo karkoli. Tisti pa, ki spoznajo sami sebe, lahko postanejo to kar resnično so in izpolnijo svoje potenciale. Mutanti ne morejo spremeniti sveta. Lahko ga zgolj uničijo. Če želite spremeniti svet se mora moški ali ženska najprej spopasti s svojim največjim sovražnikom: s samim seboj.
Mutanti so pripravljeni storiti kakrkoli, samo da bi se izognili posatati to, kar dejansko so. Iznakazili se bodo, uničili našo družbo ali pobili milijone, samo, da se jim ne bo nikoli potrebno soočiti se sami s seboj.
Prevod in priredba po Danielu Greenfieldu s Frontpage magazine (https://www.frontpagemag.com/mutants-among-us/).