Hits: 57
Izrael je znan po številnih arheoloških najdiščih, posutih po celi deželi.
Najdbe so iz najrazličnejših zgodovinskih obdobij, med njimi pa je tudi na tisoče najdb, ki potrjujejo zgodovinsko verodostojnost svetopisemskih zgodb. A nekatere izmed najdb so dosegle svetovno slavo in močno spremenile pogled na svetovno in svetopisemsko zgodovino.
Kumranski rokopisi
29. novembra 1947, ko so Združeni narodi sprejemali resolucijo o delitvi Palestine, se je profesor Eleazar Lipa Sukenik srečal s starinarjem iz Betlehema. Starinar mu je izročil nekaj pergamentnih zvitkov in dve lončeni posodi, ki jih je dobil od beduinov. Zvečer, ko so množice slavile (ali pa preklinjale) odločitev Združenih narodov, je profesor odprl prejete pakete in jih začel pregledovati.
Lipa Sukenik je s svojim odkritjem Kumranskih rokopisov postal oče izraelske arheologije, njegovo delo pa je nato nadaljeval njegov sin, general Yigal Yadin, ki je arheologijo spremenil v nacionalni šport. Nekateri Izraelci bi ob tem zmajali z glavo in pripomnili, da to ni šport, ampak obsedenost.
Kumranski rokopisi izvirajo iz obdobja od 1. stoletja pr. Kr. do 2. stoletja po Kr. Njihovo odkrivanje je trajalo več desetletij. Večino so našli skrito v jamah v Judejski puščavi, zlasti jamah okoli Kumrana, po katerem so tudi dobili ime, druge pa so našli na črnem trgu starin.
In praktično vsi zgodovinarji in arheologi se strinjajo, da gre za najpomembnejše odkritje v arheologiji Izraela.
Zbirka vsebuje nič manj kot tisoč besedil, med njimi tudi najstarejše znane kopije starozaveznih knjig Svetega pisma, in je izrednega pomena za zgodovino judaizma in zgodnjega krščanstva.
In po desetletjih proučevanja še vedno niso odkrili vseh svojih skrivnosti. Nekatere novejše arheološke tehnike so namreč razkrile besedila, ki so s prostim očesom slabo vidna ali celo povsem nevidna.
6500 let stara zbirka iz bakrene dobe
Med iskanjem morebitnih še neodkritih Kumranskih rokopisov v Judejski puščavi so arheologi prebrskali tudi votlino v bližini Nahal Mishmara. Pod kamnito polico so našli cel kup bakrenih predmetov, zavitih v kose blaga. Raziskovalci, med katerimi je bil tudi Yigal Yadin, so se sprva razveselili, da so našli izgubljeni tempeljski zaklad, in ta občutek je trajal kar nekaj sekund, nato pa so spoznali, da so našli nekaj veliko, veliko starejšega. Najdeni predmeti so bili namreč vsaj kakšnih 4000 let starejši od templja.
Vsega skupaj so našli 426 predmetov, večinoma narejenih iz bakra, nekaj pa iz kamna in zob povodnega konja. Izotopska analiza je pokazala, da je material za izdelavo najverjetneje prišel z ozemlja današnje Turčije, kar kaže na zelo razvito trgovino, in to veliko dlje v preteklosti, kot so to takrat pričakovali. Analiza prisotnega kositra pa je pokazala, da so bili izdelki najverjetneje narejeni na ozemlju današnjega Izraela.
Arheologi še vedno ne vedo, čemu so predmeti služili. So bili kultni predmeti, ki so se uporabljali v bližnjem templju? Grobni pridatki kakšni pomembni osebi? Ali skrivališče potujočega trgovca? Le kdo bi vedel …
Stela iz Tel Dana
Leta 1992 so arheologi med izkopavanjem v narodnem parku Tel Dan odkrili ostanke stavb in kos kamnite plošče, ki sprva ni zanimala nikogar. Šele arhitektka, ki je proti večeru skicirala odkopano zidovje, je opazila, da je na plošči nekakšen napis.
Izkazalo se je, da je bila plošča del stele, ki jo je dal postaviti aramski kralj, najverjetneje Hazael v 9. stoletju pr. Kr. Besedilo pripoveduje o porazu dveh kraljestev – Izraela in Judeje. Ključni del besedila je hvaljenje o uboju Jorama, Ahabovega sina, kralja severnega kraljestva, in Ohozije, kralja »hiše Davidove«.
Odkritje tega besedila je dokončno pokopalo debate, ali je bil kralj David resnična zgodovinska oseba ali pa zgolj oseba iz starodavnih zgodb.
Nekateri švedski in britanski raziskovalci so sicer trdili, da je najdena stela preprosto preveč dobra, da bi bila resnična, in da gre zato najverjetneje za ponaredek. A ko so pri nadaljnjem izkopavanju odkrili še druge dele stele, so potihnile tudi te kritike.
Napis na steli se ujema s svetopisemsko zgodbo iz Druge knjige kraljev o bojih med Izraelom, ki mu je prišla na pomoč Judeja, na eni strani in Aramom na drugi strani ter Jehujevi zaroti. Izraelski zgodovinarji domnevajo, da se je aramski kralj Hazael verjetno hvalil z ubojem obeh kraljev, ker je bil bodisi vpleten v upor proti omenjenim kraljem ali pa je bil Jehu celo njegov vazal.
Kip cesarja Hadrijana
Leta 1975 je prebivalec kibuca Tirat Zvi med iskanjem starin z detektorjem kovin odkril bronasto glavo cesarja Hadrijana. Hitro so nato našli še druge dele kipa in ga restavrirali v izraelskem muzeju. Kip je eden izmed samo treh kipov cesarja Hadrijana, ki so jih kadarkoli našli. Je izmed vseh daleč najbolje ohranjen in je bil najverjetneje narejen v Rimu.
A pomen kipa ni v njegovi redkosti ali lepoti, ampak v pomenu cesarja Hadrijana za judovsko zgodovino. Cesar Hadrijan je bil namreč rimski cesar, ki je krvavo zatrl zadnji judovski upor v letih 132 do 136 po Kr., ki ga je vodil Simon bar Kohba. Hadrijan se je odločil, da bo dokončno zatrl judovsko uporništvo. Rimljani so z zemljo zravnali na stotine naselij, pobili pol milijona ljudi in preimenovali provinco Judejo v Sirijo-Palestino. In posledice tega občutimo še dandanes, ko govorimo o Palestini, namesto da bi govorili o Judeji.
Figurica Venere
Tale zadevica na sliki ni videti nič kaj posebnega, a če gre res za figurico, potem je to najstarejša najdena figurica na svetu. Izkopali so jo na Golanski planoti, datirali pa so jo v obdobje starejše kamene dobe, kar pomeni, da je starejša od 250000 let. Najverjetneje je ni oblikoval moderni človek, ampak kakšen bolj primitiven človečnjak, morda Homo erectus.
Strokovnjaki še vedno vneto razpravljajo o tej najdbi, a večina je mnenja, da gre dejansko za žensko figurico.
Duhovniški amulet
Leta 1979 so arheologi izkopavali na hribu v Jeruzalemu, ki je bil določen za nadaljnjo gradnjo. Pri tem so našli jamo iz obdobja prvega templja (7. stoletje pr. Kr.) s stotinami lončenih vrčev in 120 srebrnimi predmeti. Med njimi sta bila dva majhna amuleta v velikosti cigaretnega ogorka in izkazalo se je, da gre za dva majhna srebrna zvitka.
Arheologi so se tri leta praskali po glavi, kako bi lahko razvili srebrna zvitka, ne da bi pri tem uničili oba predmeta, in ko jim je končno uspelo, so odkrili hebrejske pismenke – duhovniški blagoslov, ki ga poznamo iz Četrte Mojzesove knjige (6,24–26):
»Blagoslovi te Gospod in te varuj! Razjasni naj Gospod svoj obraz nad teboj in ti bodi milostljiv. Obrne naj Gospod svoje obličje k tebi in ti da mir.«
Gre za do zdaj najstarejše najdeno svetopisemsko besedilo.
9000 let stare maske iz mlajše kamene dobe
Mlajša kamena doba je spremenila človeštvo. To je bilo obdobje, ko so nomadski lovci in nabiralci opustili svoja pohajkovanja, si postavili stalna bivališča in se začeli ukvarjati s kmetijstvom. Ljudje so poznali simbolizem že tisoče let, na kar kažejo tudi številne jamske poslikave in kamnite figurice, najdene v Evropi. Vendar pa je simbolika petnajstih kamnitih mask, ki so jih našli v Judejski puščavi, vseeno nekaj izjemnega.
Samo eno izmed teh mask so našli pri arheološkem izkopavanju. Vse ostale so bile kupljene na črnem trgu in najboljšo izmed njih ni odkupil nihče drug kot legendarni enooki general Moše Dajan.
Najstarejše znane maske so sicer našli v Veliki Britaniji, izdelane so bile iz jelenovih lobanj in so stare približno 11000 let. A kamnite maske iz Izraela so vendarle najstarejše znane maske, ki prikazujejo človeški obraz.
Izraelski arheologi so svojo malo deželico, ki ni kaj dosti večja od Slovenije, prekopali po dolgem in počez. In jo še vedno pridno prekopavajo. In bolj ko jo prekopavajo in več ko najdejo, bolj je očitno, da Sveto pismo ni »zbirka zgodbic«, ampak prava in zanesljiva zgodovinska kronika brez primere v zgodovini človeštva.
Robert Pevec