Hits: 6
»Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!‹ Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.« (Evangelij po Marku 6,30–34)
»Kako naj se odpočijem?« se verjetno sprašuje vsak zase. Upam, da uspešno. Dobro se je vsekakor vprašati, ali vemo, zakaj smo utrujeni. Naj se to vprašanje ne zdi preveč nesramno. Poglejmo, kako se je o svoji utrujenosti izrazil nek moški. »Počutil sem se kakor hrček, ki teče v kolesu in nikamor ne pride. Pogosto sem delal po 16 ur na dan in sem imel le redkokdaj prost vikend. Bil sem jezen, ker nisem nikoli videl svoje hčerkice zaspati. Zaradi stresa sem fizično zbolel.«
Njegova izkušnja je žal precej pogosta. Po podatkih neke britanske neprofitne organizacije za mentalno zdravje je vsak peti zaposleni dejal, da je v službi zaradi stresa fizično zbolel, vsak četrti pa, da je zaradi prevelikega pritiska na delovnem mestu jokal. Predpisovanje antidepresivov se je v enem od nedavnih let v času ekonomske krize izredno povečalo. Lahko si le predstavljamo, kakšne so in še bodo posledice koronske pandemije.
Kaj nam pogosto povzroča stres?
Negotovost – finančna ali katera druga, izčrpavajoča rutina, medsebojni spori, travmatičen dogodek. In kako stres vpliva na vas? Zdravstvene težave, čustvena izčrpanost, težave s spanjem, depresija, slabši odnosi z drugimi.
Stres v našem telesu aktivira osupljiv sistem – sistem za pomoč v sili. Hormoni, ki se ob tem sprostijo, pospešijo dihanje, srčni utrip in krvni tlak. Poleg tega se v krvni obtok sprostijo rezervne krvne celice in glukoza. Ti številni odzivi telesa vas pripravijo na uspešno spoprijemanje s stresorjem, dražljajem, ki povzroči stres. Ko stresor mine, se naše telo vrne v normalno stanje. Če pa še kar traja, lahko povzroči, da ste kronično zaskrbljeni ali napeti kakor motor pri visokih obratih. Zato je tako za vaše fizično kot duševno zdravje zelo pomembno, da se naučite spopadati s stresom. In kako se s stresom spopasti?
Stres sam po sebi ni nujno škodljiv. Pri Ameriškem združenju za psihologijo pravijo: »Stres je za človeka to, kar je napetost za struno pri violini: če je premalo napeta, je zvok hreščeč in škripajoč, če pa je preveč, je zvok rezek ali pa struna poči. Stres je lahko poljub smrti ali pa začimba v življenju, odvisno pač od tega, kako se z njim spopadamo.«
Poleg tega se ljudje med seboj razlikujemo v osebnosti in splošnem zdravju. Kar je stresno za enega, morda ni za drugega. Če ste zaradi svoje vsakodnevne rutine tako napeti, da se ne morete sprostiti ali spopasti z občasnimi nepričakovanimi in nujnimi zadevami, ste verjetno preveč pod stresom.
Nekateri ljudje se skušajo z neprestanim stresom »spopasti« tako, da posežejo po alkoholu, drogah ali tobaku. Drugi privzamejo nenormalne vzorce prehranjevanja oziroma pasivno sedijo pred televizorjem ali računalnikom – oprimejo se navad, ki ne rešijo problema, ki se skriva v ozadju, temveč ga pravzaprav še poslabšajo. Kako bi se lahko naučili učinkovito spopadati s stresom?
Mnogim uspeva imeti stres pod nadzorom, ker upoštevajo praktične nasvete iz Svetega pisma. Ali bi lahko preizkušena svetopisemska modrost pomagala tudi nam? V nadaljevanju si poglejmo štiri pogoste razloge za stres pa tudi, kaj nam glede tega svetuje Sveto pismo.
1. Negotovost – Nihče od nas ne more imeti popolnega občutka varnosti. Kot piše v Svetem pismu, vsakogar »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času.« (Pridigar 9,11) Kako se lahko spopadete z občutki negotovosti? Poizkusite naslednje. Zaupajte se zaupanja vrednemu družinskemu članu ali prijatelju. Raziskave kažejo, da podpora ljubljenih ščiti pred motnjami, povezanimi s stresom. Prav zares »pravi prijatelj ljubi ves čas in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17,17) Ne pomislite vedno na najslabši možni scenarij. Takšno razmišljanje ne povzroči nič drugega, kakor da vam izprazni čustvene rezerve. In to, česar se bojite, se morda sploh ne bo zgodilo! Zato ima Sveto pismo čisto prav, ko pravi: »Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi.« (Evangelij po Mateju 6,34) Izkoristimo moč molitve. »Zvrnite nanj [na Boga] vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas,« piše v Prvem Petrovem pismu 5,7. Da je Bogu mar za nas, pokaže s tem, da nam daje notranji mir in nam zagotavlja, da nikoli ne zapusti tistih, ki se v težkih časih iskreno obračajo k njemu po tolažbo in podporo.
»Naj vam načina življenja ne določa sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate, ker je Gospod sam rekel: Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Pismo Hebrejcem 13,5)
»Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Pismo Filipljanom 4,6.7)
2. Izčrpavajoča rutina – Neizprosna rutina, ki jo sestavljajo vožnja, zaposlitev, študij, skrb za otroke ali ostarele starše, vam lahko nenehno povzroča precejšen stres. Poleg tega se marsikateri od teh dejavnosti ne morete ogniti. »Če kdo za svojce, posebno za domače, ne skrbi, je zatajil vero in je slabši od nevernika.« (Prvo pismo Timoteju 5,8) Kaj bi lahko storili glede tega? Skušajte si vzeti nekaj časa za sprostitev in se dovolj odpočijte. V Svetem pismu piše: »Boljše je polno prgišče miru kakor polno naročje truda in lovljenja vetra.« (Pridigar 4,6) Postavite si razumne prioritete in imejte preprost življenjski stil, »da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan.« (Pismo Filipljanom 1,10) Razmislite o tem, kako bi si poenostavili življenje, morda tako, da zmanjšate izdatke oziroma čas, ki ga preživite na delovnem mestu.
»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka. Prišel bo namreč nad obličje vse zemlje.« (Evangelij po Luku 21,34.35)
3. Medsebojni spori – Spori z drugimi, še posebej na delovnem mestu, so lahko zelo stresni. Če imate takšne težave, je na voljo več pristopov, kako si pomagati. Če vas kdo razburi, skušajte ostati mirni. Ne nalagajte drv na ogenj. V Pregovorih 15,1 piše: »Mil odgovor pomirja togoto [jezo], žaljiva [zbadljiva] beseda pa zbuja jezo.« Nesoglasja skušajte rešiti zasebno in spoštljivo, s čimer boste pokazali, da spoštujete dostojanstvo človeka, s katerim imate spor. (Evangelij po Mateju 5,23–25) Skušajte razumeti njegove občutke in poglede. Takšen uvid vas lahko »zadržuje […] pred jezo,« saj vam bo pomagal, da se boste postavili v kožo drugega. »Človekova dojemljivost zadržuje njegovo jezo, šteje si v čast, da spregleda žalitev.« (Pregovori 19,11) Pomaga pa vam tudi videti sebe skozi oči drugega človeka.
Skušajte odpustiti. Ne zgolj skušajte, ampak odpustite!!! To ni samo plemenita gesta, temveč je tudi dobro zdravilo. Neka raziskava iz leta 2001 je pokazala, da »zamera« povzroča »opazno povišan« krvni tlak in srčni utrip, medtem ko odpuščanje zmanjša stres.
»Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.« (Pismo Kološanom 3,13)
4. Travmatični dogodki – Neka ženska je doživela vrsto tragedij. Bila je poškodovana, ko je na letališču eksplodirala bomba. Naslednje leto so ji umrli dva otroka, mama in mož. Njen dom in drugo lastnino je uničil požar, tri leta kasneje pa ji je umrl drugi mož. Takrat si je hotela vzeti življenje. Vendar pa je ta ženska ugotovila, da obstaja nekaj, kar ji lahko pomaga okrevati. Pričela je brati in raziskovati Sveto pismo. To, kar se je naučila, ji je tako zelo koristilo, da se je odločila o tem govoriti še drugim, da bi tudi oni imeli korist od Svetega pisma. Njena zgodba potrjuje ugotovitve britanskih raziskovalcev iz leta 2008. Ugotovili so, da si človek lahko »opomore od stresa«, če se »razdaja […] za druge« – to pa je nasvet, ki je že dolgo zapisan v Svetem pismu.
»Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Apostolska dela 20,35)
Ženska si je pridobila tudi zanesljivo upanje, da je pred njo boljša prihodnost, v kateri bodo vsi problemi, ki danes pestijo človeštvo, samo še preteklost.
Zanesljivo upanje in modrost, ki nam pomagata, da se lahko spopadamo s številnimi stresi v življenju, sta neprecenljiva in ju lahko najdemo na straneh Svetega pisma. Če to vemo, bomo najbrž tudi lažje našli zdravilo.
Delo je pomembno in občutek koristnosti, ki prihaja iz dela, je zelo pomemben. Zaradi koristnosti se lahko počutimo sprejete, ljubljene. Toda od teh občutkov lahko postanemo odvisni. Koristno delo je zgolj kakovostno delo, to pa ni mogoče, če smo utrujeni, zlovoljni, tečni, bolni, izpraznjeni. Občutek koristnosti pa nas lahko žene v prekomerno delo.
Toda pri vsej tej želji po koristnosti, po uporabnosti pozabljamo na zelo pomemben segment človeškega življenja. To je počitek. Medicina opozarja, da premalo spanja, nekakovosten spanec, premalo počitka vodi v bolezen. Telovadni inštruktorji opozarjajo, da je za hujšanje in rast mišične mase počitek ravno tako pomemben kakor telesne vaje in diete. Človek težko sprejme dejstvo, da hujšamo in mišice rastejo, takrat ko spimo. Pa vendarle prodaja uspavalnih sredstev, pomirjeval, antidepresivov raste. Delo nas izčrpava in za uspešno ter koristno delo potrebujemo tudi počitek, potrebujemo nekaj, da napolnimo svoje »baterije«.
Človek, ki ne dela, se počuti nekoristnega. Kako grozno se lahko včasih počutimo, ko je nedelja, ko je praznik, lepo vreme, toliko stvari in opravkov je, ki bi jih bilo treba opraviti, pa je nedelja, ki bi jo bilo primerno nameniti Bogu. Kakor da molitev, češčenje ni opravilo. Tako se lahko Bog počuti nekoristnega, nepotrebnega, neljubljenega, če ga ne častimo, ne molimo, če se z njim ne ukvarjamo. Ko jaz ne delam nič oprijemljivega, dokazljivega, se lahko počutim nekoristnega in to boli. Tako boli tudi Boga, če mu damo vedeti, da je za nas nekoristen, nepotreben. Zato pravi pregovor: »Začni z Bogom vsako delo, da bo svoj tek imelo.«
Ko sem razmišljal ob odlomku, sem se tudi vprašal, koliko smo utrujeni zato, ker se upiramo Božjemu načrtu za naša življenja. Korak za korakom namreč spoznavam, da se moram otresti svojih predstav, lastnega napuha in ponosa, da bi vzel Božjo voljo zares. In vedno, ko jo vzamem bolj zares, se v mene naselita mir in moč. Zame je to temelj Jezusovega naročila: Pojdite in se odpočijte. Najbolj smo namreč utrujeni od SAMIH SEBE, pa če to priznamo ali ne. Najbrž bi pogosto zmogli neskončno več, če bi se uspeli uglasiti z Božjo voljo. Če se upiramo Božjim načrtom, bomo zelo utrujeni. Ko jo bomo uspeli sprejemati, bosta prevladovala mir in spokojnost, dana nam bo moč, ki premaguje najrazličnejše napore – tudi nemogoče. Prepričan sem, da nam bo Bog dal, kar potrebujemo – tudi počitek, če bomo hrepeneli po tem, da bi delali, kar je njegova volja, oz. če bomo njegovo voljo z veseljem sprejeli za svojo. Vsak dan se zbujajmo z Božjo besedo, o njej premišljujmo čez dan in se z njo odpravljajmo k nočnemu počitku. Naj nam Gospod odkriva svoje globočine.
Z.M.