• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kje ste videli, da je Božja ljubezen spremenila zlo? Kako lahko spremenite ostanke v lepoto?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Religija in verovanje / Hoja za Jezusom / Neznani bog

Neznani bog

Views: 56

Pavlov nastop v Atenah in njegovo sklicevanje na “neznanega boga” mi je vedno smrdel po cenenem sinkretizmu – zato mu nisem dajal posebne pomembnosti. Poleg tega sem imel še stare zamere s tem, kako je na grštvo naslonjena misel od znotraj izvotlila krščanstvo v takorekoč lupino arhetipov, ritual, pot v brezbožnost, ideologijo.

Ampak tega “neznanega boga” ni razumeti v smislu, da je Pavel hotel reči, no, poleg vaših božanstev se najde prostor tudi za Jahveja – in ta je pravzaprav pravi. Pač pa je, malikovalcem, hotel reči: Ljubčki, v resnici ni vse tako presneto obvladljivo, kot ste si vi zamislili. Ko s svojo močjo, zvitostjo in silo razuma na videz obvladujete vso stvarnost in vam je pokorna – do mere, da ste v obrtniško podobo mojstrsko zajeli celo razsežnost božjega. Tehn-ika ni vse – in ni vse sofija, veščina. Dobro je biti izurjen, ne le v praktičnih, pač pa tudi v umskih stvareh. Ampak do konca vendar ne prideš – kar pa vendar ni tako tragično, ker ta “konec” ni zgolj nek cilj, pač pa je Oseba; “v njem živimo, se gibljemo in smo.” Da nam “ni daleč” torej ne izhaja toliko iz nekakšne prozornosti stvarstva za božje, pač pa iz dejavnega iztegovanja Boga proti nam; nam je blizu v smislu medosebne bližine, odnosa. In to drugačnost najbolj ilustrira dejstvo, da je premagal smrt, ta “okvir” sveta. Atenci tega “ne prebavijo”, in v bistvu tega ne prebavlja tudi sedanji svet – podira nam sistem. Človek je neverjetno navezan na tiste mizerne figove liste in stežka verjame, da bo namesto njih dobil (nazaj) svatovsko oblačilo božjega dostojanstva. Rajši ima do podrobnosti mapirano žalost svoje ječe kot pa neznani ocean svobode.

Tisti, ki so spremljali Pavla, so ga tiste dni pripeljali do Aten, in so se vrnili, ko so prejeli naročilo za Sila in Timoteja, naj čim prej prideta k njemu. Pavel je stopil v sredo areopaga in spregovoril: »Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. Ko sem namreč hodil okrog in ogledoval vaša svetišča, sem našel tudi oltar, na katerem je bilo napisano: ›Neznanemu bogu.‹ Kar torej častite, dasi ne poznate, to vam jaz oznanjam. Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne stanuje v templjih, narejenih z rokami; tudi si ne da streči s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, kajti on sam daje vsem življenje in dihanje in vse. Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da prebiva po vsej zemlji. Odmeril je in določil bivanju ljudi čase in meje: da bi iskali Boga, če bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas.

V njem namreč živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: ›Celo njegovega rodu smo.‹ Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, izdelku človeške umetnosti in zamisli. Bog je zatisnil oči nad časi te nevednosti, zdaj pa oznanja ljudem, naj povsod delajo pokoro; določil je namreč dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga je v to določil; in da bi vsi mogli verovati vanj, ga je obudil od mrtvih.« Ko so pa slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: »O tem te bomo poslušali drugikrat.« Tako je Pavel odšel iz njih srede. Nekaj mož se mu je pa pridružilo in so vero sprejeli, med njimi tudi Dionizij Areopagit in žena Damara, in še drugi z njima. Potem je Pavel odpotoval iz Aten in prišel v Korint. (Apd 17,15; 17,22-18,1)

Jernej Kurinčič

Primary Sidebar

RSS Naš vsakdanji kruh – VSAKODNEVNO BRANJE

  • Poklican tak, kakršen sem May 14, 2025
    John se je počutil poklicanega v posvečeno službo za Boga, a je izgubil vid. Ker je predpostavljal, da zaradi svoje slepote ne bo mogel voditi, je leta prosil Boga za ozdravljenje. Nekega dne, v katedrali v Southwarku, ko se je počutil zapuščenega od Boga, je izbruhnil v jezno molitev, dokler ni bil nazadnje izčrpan. Potem […]

Utrip Kraljestva – NOVO

Hallelujah – Pentatonix

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Malo slišana zgodovina

Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

To pravi levica. Kaj pa konzervatizem resnično pomeni? Če v Google vnesete vprašanje »Kaj je … Preberi še več about Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Naš cilj na prvem srečanju je razmišljati o tem, kako pristopiti k Svetemu pismu kot celoti: da bi … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Še več predavanj

Igrajmo ŠTRBUNK

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: