Views: 59
Bog je dober – »Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: ›Jezus, Učenik, usmili se nas!‹ Ko jih je zagledal, jim je rekel: ›Pojdite in pokažite se duhovnikom!‹ In med potjo so bili očiščeni.
Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: ›Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?‹ In rekel mu je: ›Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.‹« (Evangelij po Luku 17,11–19)
Bog nas vedno znova vabi k vzgajanju drže hvaležnosti in to ne samo skozi občasno molitev, temveč kot način življenja. Poglejmo si samo tri psalmistove klice k hvaležnosti:
»Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.« (Psalm 107,1)
»Daruj Bogu hvalno daritev, … Kdor daruje hvalno daritev, mi izkazuje čast, ….« (Psalm 50,14.23)
»Stopimo predenj s hvalo, vzklikajmo mu s slavospevi.« (Psalm 95,2)
Naš problem je v tem, da tako zlahka vzamemo stvari za samoumevne. Pogosto se počutimo, kot da nam določene stvari preprosto pripadajo. Pričakujemo, pogosto pa tudi zahtevamo, da se stvari v našem življenju odvijajo tako, kot smo si zamislili. Toda Bog nas vabi, da se mu zahvaljujemo tako za velika kot tudi za majhna darila, ki jih prejemamo dnevno. Zakaj? Preprosto zato, ker smo vsi mi do najmanjše podrobnosti in v vsakem trenutku odvisni od njega.
Lahko bi sklenili: »Blagoslovljen je tisti, ki ničesar ne pričakuje, zato ker bo lahko užival v vsem.« Nihče od nas si namreč ne more zaslužiti lepote ob pogledu na zvezdnato nebo ali sončni zahod na obzorju. Prav to potrjuje, da je naša odvisnost od Boga tako resnična kot trdna skala. Ker pa smo običajno tako zaposleni s svetnimi zadevami, pogosto pozabljamo, kako krhko je lahko življenje in kako resnično ranljivi smo. Samo v nekaj sekundah se nam lahko življenje nepreklicno spremeni.
Eden od velikanskih čudežev v življenju je povezan s hvaležnostjo. Ko hvaležnost, ki se kaže kot izražanje cenjenja, postane naš način življenja, potem Bog spremeni ne samo nas same, temveč tudi naše odnose in tudi skupine, v katerih sodelujemo, vključno z družinami, prijatelji, sosedi, kolegi v službah ter brati in sestrami v Kristusu.
Vprašajmo se, za katere dve ali tri »reči« prejšnjega tedna smo najbolj hvaležni. (Morda za dobro zdravje ali okrevanje, ljudi v svojem življenju, stvari, priložnosti, preizkušnje, zaprta vrata, duhovne blagoslove in podobno). Izrazimo globoko hvaležnost našemu Gospodu za vsa ta darila, ki nam jih tako velikodušno daruje vsak trenutek.
Molitev:
Dragi Aba, Oče, pogosto se zalotim, da tako zlahka živim s stališčem, da mi marsikaj pripada, in pogosto pozabljam, kako krhko utegne biti življenje ter kako je vse, kar imam in kar sem, eno veliko darilo. Tvoj dar milosti je neizrekljiv in nedoumljiv. Čeprav živim v kulturi, v kateri so prizadevanje za napredkom, tesnoba in zaskrbljenost normalna stalnica življenja, me, prosim, uči hvaležnosti in zadovoljnosti v vsem in za vse. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.