Views: 45
Ko pa je sedèl na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in mu na samem rekli: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta.« Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne zavede! Veliko jih bo namreč nastopilo pod mojim imenom in bodo govorili: ›Jaz sem Kristus,‹ tako da bodo mnoge zavedli.« (Evangelij po Mateju 24,3–5)
Kaj je bistvo prevare, na katero opozarja Jezus?
V težavnih časih smo ljudje še bolj podvrženi temu, da se zanašamo na vodstvo in pomoč ljudi bolj kot Boga. Zaradi zapletenih razmer nas lahko strašijo človeške zamisli in nam srce lahko od strahu upade, zato si pogosto goreče želimo videti kakšnega močnega posameznika, ki bo stvari spravil v red. Verjetno se danes ni treba prav truditi, da bi videli zapletene razmere, ki so tako zelo podobne času, o katerem je govoril Jezus. Prav je, da skozi pridigo preiščemo svoja srca in okrepimo svojo vero, ki jo v teh časih, ki so polni izzivov, še kako potrebujemo.
JAZ ŽE NE.
Najprej si moramo priznati, da smo lahko tudi mi sami zavedeni, smo predmet prevare. Prav ponos, ki bi nas utrdil v prepričanju, češ da mi že ne moremo biti prevarani, ustvarja najbolj plodna tla za prevaro:
Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade. (Prvo pismo Korinčanom 10,12)
Najprej si poglejmo, da takšne izkušnje, ko je Božje ljudstvo hrepenelo po pomoči, ki bi prišla od človeka, niso nekaj novega. Tudi Izrael je hrepenel po močnih duhovnih ljudeh, ki bi ga odrešili nadlog, v katerih so se znašli. Pa niso hrepeneli po slabih ljudeh. Sploh ne.
Poglejmo si primere, ko so Izraelci hrepeneli, da bi jim v težkih časih pomagali njihovi odlični duhovni sorojaki, in bodimo predvsem pozorni na stališče Boga. Pa tudi razmere utegnejo biti podobne tistim, ki jih sami doživljamo danes:
- Gospod mi je rekel: »Tudi če bi Mojzes in Samuel stopila predme, se moje srce ne bi obrnilo k temu ljudstvu. Spôdi mi jih izpred oči, naj odidejo. Če ti rečejo: ›Kam naj gremo?‹ jim reci: Tako govori Gospod: ›H kugi, kdor je za kugo, pod meč, kdor je za meč, v lakoto, kdor je za lakoto, v ujetništvo, kdor je za ujetništvo.‹« (Jeremija 15,1–2)
- Ko so se srca Izraelcev oddaljila od Boga, so želi posledice in tudi duhovna velikana vere Mojzes in Samuel jim ne bi bila v pomoč.
- Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: Sin človekov, če bi se dežela pregrešila proti meni in se mi izneverila in bi zato iztegnil roko zoper njo in ji zlomil palico kruha, poslal lakoto nadnjo in v njej pokončal ljudi in živino, celo če bi bili ti trije možje v njeni sredi: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili le sebe, govori Gospod Bog. (Ezekiel 14,12–14)
- Ali če bi spustil v deželo divje zveri, da bi jo oropale otrok, da bi postala puščava in bi zaradi zveri nihče ne hodil skoznjo, pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili, dežela pa bi postala puščava. (Ezekiel 14,15.16)
- Ali če bi poslal meč nad to deželo in rekel: Meč naj gre po deželi, in bi iz nje iztrebil ljudi in živino, pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili. (Ezekiel 14,17–18)
- Ali če bi poslal kugo v to deželo in bi razlil svoj srd nad njo v krvi, tako da bi iztrebil iz nje ljudi in živino, pa bi bili Noe, Daniel in Job v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sina ne hčere, le sebe bi rešili s svojo pravičnostjo. (Ezekiel 14,19–20)
Imejmo v mislih, da so ti Božji ljudje v preteklosti že posredovali za sorojake pri Bogu. Tako je Mojzes pri Bogu večkrat posredoval za trmasto ljudstvo, saj se je večkrat odvrnilo od Boga. Prav tako je Samuel posredoval pri Bogu za ljudstvo, ko je zahtevalo kralja. Pa tudi Job je posredoval za svoje prijatelje, ki so nespametno govorili zoper Boga.
Vsi ti možje so delali, kar je bilo prav v Božjih očeh. Bog jih je prepoznal za pravične može. Bili so pripravljeni žrtvovati vse, da bi lahko bili poslušni Bogu.
Noe je živel v času, ko se je s svojim ravnanjem postavil po robu celotni svoji generaciji. Ker je bil prepoznan za pravičnega, je Bog po njem ohranil celoten človeški rod.
Mojzes je imel sicer kar nekaj spopadov z Bogom. Toda vsi spopadi so bili posledica posredovanja za druge. Tudi on je bil spoznan za pravičnega moža. Bog ga je izvolil, da popelje izraelsko ljudstvo v domovino, obljubljeno deželo, in ga pooblastil, da je zapisal Božje zapovedi, po katerih naj ljudstvo živi.
Samuel je bil brez graje in je bil vedno poslušen Bogu. Bog ga je nagradil tako, da je lahko mazilil najboljšega kralja, kar ga je človeštvo sploh videlo, kralja Davida.
Job pa je sploh bil pravičen in brez napak. Bog mu je tako zelo zaupal, da je z njim celo lahko izzval satana, da ga lahko preizkusi. Bog je po Jobu učil druge, da je suveren in da smo vsi končno odvisni samo od njega.
Daniel je bil globoko vdan Bogu, tako da je ostal zvest v vseh preganjanjih in pri tem vedno tvegal svoje življenje. Bog mu je zaupal prerokbe o naravi stvari, ki se morajo zgoditi v prihodnosti.
Ali je torej prav, da bi se v stiski zanesli na te velikane vere, da bi nas rešili pred Božjo jezo? So to naši heroji vere, ki bi jim lahko zaupali rešitev?
Kje je naše srce, ko pride do stiske in potrebujemo pomoč?
Od kod prihaja naša rešitev? Poglejmo, kako je to preroško napovedal Ezekiel:
… govori Gospod Bog tako: Odlôži pokrivalo, odstráni krono! Stvari se bodo spremenile: nizko bo povišano in visoko bo ponižano! Razvaline, razvaline, razvaline naredim iz nje in ne bo je več, dokler ne pride tisti, ki ima pravico in ga za to postavim. (Ezekiel 21,31.32)
In kar takoj poglejmo uresničenje te prerokbe:
»Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.« (Evangelij po Luku 1,31–32)
Tako kot je Bog po preroku Ezekielu Izraelcem sporočil, da jih dobri ljudje Noe, Daniel in Job ne bodo mogli rešiti pred LAKOTO, tako sporoča tudi nam. A nas ne pusti brez upanja: Poglejmo:
Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« (Evangelij po Janezu 6,35)
Prav tako Izraelcem in nam po preroku Jeremiju sporoča, da ju dobra moža Mojzes in Samuel ne bosta rešila pred UJETNIŠTVOM. A nas ne pusti brez upanja:
»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (Evangelij po Janezu 10,9)
Bog tudi po preroku Ezekielu sporoča, da dobri ljudje Daniel, Noe in Job ljudstva ne bodo rešili pred ljudmi, ki so podobni DIVJIM ZVEREM. Toda mi zopet nismo brez upanja:
»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Evangelij po Janezu 10,11)
Ja, ta dobri pastir je umrl za to, da nas zaščiti pred grehom, hudičem in zverem podobnimi ljudmi.
Bog tudi po obeh prerokih, Jeremiju in Ezekielu, sporoča, da jih dobri ljudje ne bodo mogli rešiti PRED BOLEZNIMI IN SMRTJO. Toda ljubeči Bog ima odgovor tudi zoper bolezen in smrt. Poglejmo:
Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; 26 in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Evangelij po Janezu 11,25–26)
In še Bog po Ezekielu Izraelcem in tudi nam danes sporoča, da jih dobri ljudje ne bodo mogli rešiti pred VOJNAMI. Toda naš ljubeči Bog ima odgovor tudi za to in nas ne pušča brez upanja.
»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Evangelij po Janezu 14,27)
Kaj bomo torej storili, ko se srečamo s težavami? Ali nas bodo dobri odvetniki morda rešili pred preganjanjem? Ali bomo postali dobri prijatelji z zdravniki v upanju, da bomo lahko ohranili dobro zdravje? Kako bomo reševali finančne težave? Kako bomo svetovali tistim, ki se bodo na nas obrnili po nasvet? Ali se bomo mi predstavili kot superjunak in skušali rešiti vse te probleme?
Ja, vsa zmeda, vsa lakota, vse vojne, vse kuge in druge bolezni se lahko končajo šele, ko bo končno vzpostavljeno Kristusovo, Božje kraljestvo. Mi vemo, da le Kristus ponuja upanje za odrešitev od greha. Samo Kristus nas lahko reši. On je končna podoba popolnosti, on je utelešeni Bog, on je končna daritev za vse naše krivde. On je veliko več kot dober človek. Naša odgovornost je tudi, da vse, ki so nam bili zaupani v duhovno oskrbo, usmerjamo k Jezusu, ne k sebi.
Zoran Mladenovič