Views: 71
Verjetno vsak od nas pozna obdobja, ko mu je vse šlo narobe. Jaz jih imam veliko. O tem imam celo pregovor: »Zakaj bi šlo lepo, če lahko gre narobe!« Tudi Jezusovi učenci in pomembni pričevalci Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja so imeli obdobja, ko jim je šlo vse dobro in potem vse narobe. Šlo jim je zelo dobro na začetku zadnjega tedna pred Jezusovo smrtjo, ko so doživljali same uspehe: slavnosten prihod z Jezusom v Jeruzalem, ljudje ga želijo postaviti za kralja, Jezus očisti tempelj, Jezus v Jeruzalemu kaže ljudem in voditeljem silno moč in oblast, Jezusu nudijo gostoljubje in gostije, povsod so dobrodošli in spoštovani. Naenkrat pa jim je začelo iti vse narobe: doživijo zaroto proti Jezusu, Juda se dogovori, da bo izdal Jezusa, Jezus napove Petru, da ga bo trikrat zatajil, Jezusa primejo v vrtu Getsemani in vsi se razbežijo, Jezus pred vélikim zborom in Pilatom, Jezusa obsodijo na smrt, vojaki se norčujejo iz Jezusa in ga strahotno ponižujejo in trpinčijo, Jezus nosi križ na poti do Golgote, Jezusa križajo, Jezus umre na križu, Jezusov pogreb, sobota tišine in obupa, razočaranj, uničene bodočnosti, nedeljski veliki strah pred Judi in še večji šok zaradi novic o Jezusovem vstajenju od mrtvih …
Velikokrat sem se spraševal, zakaj so morali učenci iti skozi tako turbulentne čase upanja in razočaranja. Zakaj morava še vedno ti in jaz iti skozi velike turbulentne čase upanja in razočaranja?
Skozi preučevanje in lastne življenjske izkušnje sem prišel do odgovora. Ne vem, ali se boste strinjali z menoj, odgovor pa je naslednji: »Skozi turbulentne čase upanja in razočaranja gremo, ker moramo umreti svojim sanjam, preden nas lahko Jezus pripravi in močno uporabi za višje cilje.« Jaz sem razumel, da brez teh turbulenc ne gre.
Ker brez turbulenc v življenju ne gre, je to tudi glavni razlog za Jezusovo povstajenjsko srečevanje z učenci in pomembnimi pričevalci Jezusovega vstajenja.
Preberimo Evangelij po Marku 16,9–14:
»Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov. Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli. Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo. Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli. Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega.«
Evangelist Marko nam da zelo kratko sporočilo o Jezusovih povstajenjskih srečanjih z učenci in pomembnimi pričevalci svojega vstajenja. Želim, da zdaj malo razmislimo o pogovorih našega Gospoda Jezusa Kristusa z nekaj njegovimi učenci v štiridesetih dneh med njegovim vstajenjem in njegovim vnebohodom. Glavni poudarek je na dejstvu, da je Jezus poiskal njih in jih srečal posamezno ali v skupini, ne oni njega. Težko se zavedamo velikega preobrata, skozi katerega so morali iti Jezusovi učenci in pričevalci Jezusovega življenja, trpljenja, smrti in vstajenja. Pomislimo malo nanje. Tri leta so hodili z Jezusom, nekateri pustili svoje ljubljene, da bi sledili Gospodu Jezusu. Zdaj pa je njihov Jezus, njihov Odrešenik trpel in umrl na rimskem križu kot hud zločinec in o tem je govoril ves Jeruzalem z okolico. Kakšna grozna izkušnja zanje, si predstavljate vse njihove turbulence upanj in razočaranj, od slavnostnega prihoda v Jeruzalem do zgodnjega velikonočnega dne, ko so nekateri učenci odšli k grobu in ga našli praznega, kjer jim je angel povedal, da je vstal? Ko so hiteli širiti novico o Jezusovem vstajenju, jih je enega po enega ali v skupini srečeval Jezus. Kako so samo morale biti za njih pomembne besede, ki jim jih je vstali Jezus namenjal.
Prebrali smo, da nam evangelist Marko omenja tri srečanja:
- Srečanje z Marijo Magdaleno – v. 9–11
Vsa prežeta z globoko žalostjo, ki se naenkrat spremeni v nepopisno veselje.
Uboga Marija! Toliko je bila dolžna svojemu Gospodu, ker je iz nje izgnal sedem hudobnih duhov. Mislila je, da je mrtev in da ga nikoli več ne bo videla, in njeno srce je bilo strto. Ali ste v enakem položaju – prežeti z žalostjo na žalost? Ste žalostni ali pa vas je prevzelo grozljivo razočaranje? Jezus se želi srečati z vami zdaj. Zdaj se lahko srečate z njim, ker je on tukaj, ob vas, isti zmagoviti, živi, ljubeči Gospod Jezus! Premagal je smrt in je živ in prihaja, da bi te potolažil v tvoji žalosti in spremenil tvojo žalost v veselje. Kot kristjani imamo najveličastnejše upanje, ker je bila smrt premagana, grob je bil premagan in od takrat so se odprla nebesa za vse vernike (Razodetje 4,1). Zdaj lahko prosite Gospoda Jezusa, naj se sreča z vami na točki vaše žalosti, da vam da svojo tolažbo in veselje, tako kot ju je dal Mariji Magdaleni.
2. Srečanje z dvema učencema – v. 12–13
Žalostna in razočarana, Jezus pa jima je spremenil pogled in dal upanje in veselje. Evangelist Luka v 24,15–32 nam podrobno opiše to srečanje, njihovo trenutno stanje v v. 21: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.«
Morda to opisuje vaše trenutno stanje; vaša situacija se zdi brezupna in počutite se obupani. Točno tako sta se ta učenca počutila na poti v Emavs; toda »Jezus ju je srečal«, je imel z njima čudovit pogovor in potem sta lahko rekla v v. 32: »In rekla sta drug drugemu: ›Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?‹« Kako velika in pomembna sprememba se je zgodila! Zdaj sta imela goreče srce in bila sta prežeta z veseljem in upanjem. Ista izkušnja je lahko tvoja danes. Jezus je pripravljen za srečanje s teboj!
3. Srečanje z enajsterico učencev
Vseh enajst je bilo zelo prestrašenih in so izkušali razočaranje, nemir, žalost. Po srečanju z Jezusom, ko je grajal njihovo nevero in trdosrčnost do očividcev vstajenja, se je vse spremenilo: nevera v vero, brezup v upanje, žalost v nepopisno veselje.
Naravno je bilo, da so se bali. Jezus je bil križan, ni bil z njimi in bali so se, kaj se bo zdaj zgodilo z njegovimi privrženci. Skrili so se celo za zaklenjena vrata in nenadoma je med njih prišel Jezus! Imel je pogovor z njimi in njihov strah je izginil. Če vas je česarkoli strah, preberite, kaj je potem zapisal Janez, Jezusov učenec, v Prvem Janezovem pismu 4,18: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni.« Poiščite Jezusa in pogovarjal se bo z vami in vam rekel nekaj takega: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.« (Izaija 41,10)
Ta srečanja so popolnoma dvignila in spremenila učence in pričevalce Jezusovega vstajenja. To se bo zgodilo tudi z nami, ko se pogovorimo z Jezusom. On je isti včeraj, danes in na veke! Amen!
Kaj nas želi Jezus danes naučiti? Preveč ljudi si danes želi:
IZID, ne POSLUŠNOSTI,
UŽITEK, ne pa BOLEČINE,
ODGOVORE, ne pa AGONIJE,
KRONO, ne pa KRIŽA.
To pa ne deluje tako. Če bi bile izpolnjene vse naše potrebe, bi na koncu pozabili na Boga, tako kot so to storili Izraelci. Zemeljska blaginja po navadi ni prijatelj duhovne rasti. In popolna blaginja na splošno pomeni popolno katastrofo. Bog nas namerava vedno znova pripeljati na kraj, kjer kličemo h Gospodu, prosimo za njegovo usmiljenje in milost. To ni zabavno mesto. Ampak to je mesto, kjer moramo biti. Vse, kar nas spravi na kolena, je dobro za dušo.
V tem svetu se lahko soočimo z razočaranjem, žalostjo, zavrnitvijo, neuspehom, boleznijo, zapuščenostjo, malodušjem … Naši otroci nas lahko razočarajo, najdražji prijatelji nas lahko zapustijo, zakonec nas lahko zapusti in morda se bomo soočili z nepremagljivim nizom zemeljskih tragedij: bolezen, telesna šibkost … in sama smrt lahko vedno znova obiščejo naša vrata. Tudi takrat uspevamo, preživimo, nismo uničeni, ker je Jezus z nami.
Ko vprašam prijatelje, ki preživljajo težke čase, kako jim gre, mi včasih odgovorijo: »Preživljam!« Pred leti sem zmotno mislil, da je to slab odgovor. Zdaj vidim, da je to močna izjava vere v Boga. Včasih je preživeti enako kot uspevati. Nekaj dni preživetja je naša največja zmaga.
Zaključek:
Življenje je potovanje in ne destinacija! Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. To je skrito našim očem. Vendar vemo, da je Jezus z nami, in to je dovolj! Skoraj nič v življenju se ne zgodi na način, ki ga pričakujemo. Po navadi gredo stvari slabše, kot si želimo. To se zgodi z razlogom. Bog želi, da bi ga vedno iskali, da bi bili vedno v družbi z Jezusom. To so izkusili učenci, to izkušamo mi danes, to je lekcija, ki jo želi Jezus, da se jo danes naučimo. Brez teh težav nas Bog ne more voditi. Zato jih dopušča. Nič se ne zgodi brez razloga. Bog ve, kaj dela. On dela vse popolno. Tudi učence je učil te lekcije. Tudi nas danes enako uči to pomembno lekcijo. Jezus je učence skozi turbulence in težave pripravljal za novo življenje. Enako pripravlja tudi nas.
Jezus nas danes uči, naj mu prepustimo, da on vodi naše življenje. On nas ljubi in ve, da ga mi potrebujemo, in ve, da se nam bo najlažje približal po naših slabostih in težavah. Zato nam jih pošilja. Moramo doživljati vzpone in padce, da bi lahko izkušali Jezusovo moč in njegove blagoslove.
Jezus je pripravljal učence in pričevalce njegovega vstajenja, da umrejo svojim sanjam in sprejmejo njegove višje cilje. To je učil danes tudi tebe in mene.
V naslednjih dneh mu dovolimo, da nas sreča in pripravlja za višje cilje – biti orodje v njegovih rokah in pričevati drugim o njegovi silni moči, ki deluje v nas, da bi mu verovali, dobili odpuščanje svojih grehov in večno življenje z Jezusom.
Zvonko Turinski – Pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani