Views: 66
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta. Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Evangelij po Mateju 5,38–48)
Matej v petem poglavju nadaljuje z Jezusovimi pozivi k večji pravičnosti. In s čim zaključi?
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.
Če smo prav razumeli Jezusovo spodbudo, naj se varujemo jeze in prešuštva, in sicer v prvi vrsti tako, da se obojega v sebi globoko zavedamo ter priznamo svoja grešna nagnjenja, in ne, da dosežemo absolutno pravičnost, potem nam je mogoče sprejeti tudi poziv k popolnosti. Sicer pa, gorje!
Če je pravičnost v tem, da se nikoli ne jezimo in da se tako izogibamo vsem občutkom, v katerih bi lahko zaznali strast in poželenje, potem bomo v povabilu k popolnosti lahko le še nasmejane lutke iz izložb.
Današnji odstavek razumem resnično kot nadaljevanje besedila iz prejšnjih vrstic istega poglavja, in sicer kot povabilo na pot večje ljubezni. In kaj je ta pot? Zdi se, da se običajno ob tem odlomku in ob podobnih o sovražnikih zamislimo nad svojimi odnosi do sovražnikov in razmišljamo, kako naj bomo bolj prijazni, bolj potrpežljivi in bolj sočutni. Lepo, a pogosto popolnoma neučinkovito in najbrž tudi neevangeljsko. Ne pozabimo, da je Jezus na sodnem procesu rekel vojaku, ki ga je udaril: »Jezus mu je odgovoril:
›Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?‹« (Evangelij po Janezu 18,23).
Ni namreč nastavil še enega lica. Kako to? Deluje proti svojim besedam?
Jezusov poziv k popolnosti je lepo pojasnjen z besedami: Oče daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Popolnost je pot k ljubezni do sovražnikov, ki bo primerljiva ljubezni do prijateljev.
In kakšna je naša ljubezen do prijateljev?
Če se malo pošalim: Oko za oko, zob za zob. To lahko rečemo tako poročeni kot neporočeni. Mar niso naši odnosi pogosto eno samo tehtanje? No, to ni ljubezen. Pogosto so naši odnosi v prijateljstvih prepojeni s popuščanjem, skrivanjem, toleriranjem ali pa preprosto z umikom in ignoranco. Znotraj takšne logike tudi ni mogoče najti prave mere ravnanja v odnosu do sovražnikov. Če naša pravičnost ne bo večja kot pismoukov in farizejev, tudi pot popolnosti ni mogoča.
Pot do pravičnosti je zavzeto iskanje odnosa, je razmišljanje, kako naj bom z bližnjim v resnični ljubezni: kdaj naj bom zahteven in odločen, kdaj sočuten in razumevajoč; kdaj naj rečem: Dovolj! in kdaj naj bom potrpežljiv.
Pot popolnosti pa je, bi lahko rekli, nadaljevanje poti pravičnosti v odnosu do sovražnikov. Le če smo nadvse zavzeti za ljubezen do bližnjega, bomo našli tudi pravo mero in ljubeč odnos do sovražnika. Sicer pa je žal pogosto pri najbolj prizadevnih zaznati kup nesmiselnega popuščanja ljudem, ki izsiljujejo, zlorabljajo in ponižujejo. Popuščanje ni ljubezen, nekritično sprejemanje krivic tudi ne, pa še marsikaj bi lahko našteli. A prav v takšno početje nas, zaradi naše nezavzetosti za pristno ljubezen, pogosto žene zgornji odlomek.
Povabljeni smo torej, da se ustavimo ob vprašanju: Ali vem, kaj pomeni ljubiti? Kaj pod to besedo razume Jezus? Naj nas to spraševanje vabi k bolj zavzeti ljubezni do tistih, ki so nam najbolj pri srcu, in k pravi ljubezni do sovražnikov.
Molitev:
Vsemogočni Bog, Aba, Oče, usmili se tistih, ki me preganjajo, in zaščiti me pred vsem, kar bi mi prineslo zle misli in mi škodovalo, usmili se njihovih in mojih napak, lahkotno, nežno in usmiljeno, kot to lahko stori le tvoja neskončna modrost. Milostno nam podeli moč, da ti bomo postali bolj podobni, Bog, prosim te, podeli mi potrpežljivost v trpljenju in milost v vsem, naj svojo voljo prilagodim tvoji, da bom resnično lahko rekel: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« Gospod, podeli mi milost, da si bom prizadeval za stvari, za katere molim. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.