Hits: 13
»Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. Tedaj sta Pavel in Barnaba pogumno spregovorila: ›Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. Tako nam je namreč naročil Gospod: Postavil sem te za luč narodom, da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.‹ Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili odločeni za večno življenje, so sprejeli vero. In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz svoje dežele. Ona dva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij, učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.« (Apostolska dela 13,44–52)
Jude iz Antiohije je navdala ljubosumnost in so s sramotenjem ugovarjali temu, kar je Pavel govoril o Jezusu. Nahujskali so pobožne ugledne žene in mestne poglavarje ter tako povzročili preganjanje zoper Pavla in Barnaba, da sta morala zapustiti tiste kraje.
V Psalmu 98 lahko preberemo: »Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela! Zmago mu je pridobila njegova desnica, njegova sveta rama. Gospod je naznanil svojo zmago, vpričo narodov je razodel svojo pravičnost.«
Res je, Gospod je storil čudovita dela, a koliko napora! Koliko napora morajo krščanske skupnosti vlagati pri ohranjanju teh Gospodovih čudovitih del. V odlomku iz Apostolskih del smo brali o veselju. Vse mesto Antiohija se je zbralo, da bi poslušalo Gospodovo besedo, kajti Pavel in apostoli so oznanjali z močjo in Duh jim je pomagal. Ko pa so Judje videli tisto množico, so postali polni ljubosumja in so z žaljivimi besedami ugovarjali Pavlovim trditvam.
Na eni strani je Gospod, je Sveti Duh, ki daje rast Cerkvi. In raste vedno bolj, to je res. A na drugi strani imamo hudega duha, ki hoče uničiti Cerkev. Vedno je tako. Vedno. Napreduje se, zatem pa pride sovražnik, ki hoče uničiti. Dolgoročno gledano je ocena vedno pozitivna, a koliko napora, koliko bolečine, koliko mučenja je vmes! In to, kar se je zgodilo tukaj v Antiohiji, se dogaja vsepovsod v knjigi Apostolskih del.
Na eni strani imamo torej Božjo besedo, ki daje rast, na drugi strani pa je preganjanje. In kaj je hudičevo orodje za uničevanje evangelijskega oznanila? Zavist. Iz Svetega pisma je jasno razvidno, da je po hudičevi zavisti na svet prišel greh. Zavist, ljubosumnost. Vedno to grenko čustvo, grenko. Ti ljudje so videli, kako se je oznanjal evangelij, in so se razjezili, od besa jim je šlo na jetra. In ta jeza jih je gnala naprej. To je hudičeva jeza, je jeza, ki uničuje, jeza tistega »Križaj ga! Križaj ga!«, tistega mučenja Jezusa. Hoče uničiti. Vedno. Vedno.
Cerkev napreduje med tolažbami Boga in preganjanji sveta. Cerkvi, ki nima težav, nekaj manjka. Hudič je preveč miren. In če je hudič miren, stvari ne stojijo dobro. Vedno težave, skušnjave, boj … ljubosumnost, ki uničuje. Sveti Duh ustvarja harmonijo Cerkve, hudi duh pa jo uničuje. Vse do danes. Vedno ta boj.
Orodje tega ljubosumja pa je »svetna oblast«. V odlomku beremo, da so Judje nahujskali pobožne ugledne žene. Šli so do teh žena in jim rekli: »Tile so revolucionarji, naženite jih.« In žene so govorile z ostalimi in so jih nagnali. Pobožne ugledne žene. In tudi mestni poglavarji. Gredo k svetni oblasti. Svetna oblast je lahko dobra, osebe so lahko dobre, a oblast kot taka je vedno nevarna. Oblast sveta proti oblasti Boga premika vse to. In za to oblastjo je vedno denar.
Kar se zgodi v tej prvi Cerkvi – torej delo Duha za izgradnjo Cerkve, za usklajenost Cerkve, ter delo hudega duha za njeno uničenje, poseganje po svetni oblasti, da bi se Cerkev zaustavilo in se jo uničilo –, je razvoj tistega, kar se zgodi na jutro Jezusovega vstajenja. Vojaki, ki so na lastne oči videli tisto zmago, so šli k duhovnikom in ti so kupili resnico. Resnica je bila utišana. Od prvega jutra vstajenja, Kristusovega zmagoslavja, obstaja ta izdaja, to utišanje Kristusove besede, utišanje zmage vstajenja s svetno oblastjo – véliki duhovniki in vojaki. Poglejmo.
»Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: ›Recite: »Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.« In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.‹ In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.« (Evangelij po Mateju 28,11–15)
Bodimo pazljivi, bodimo previdni pri oznanjevanju evangelija, da ne bi podlegli in zaupanja položili v svetne oblasti ali v denar. Zaupanje kristjanov je Jezus Kristus in Sveti Duh, ki ga je on poslal. In ravno Sveti Duh je kvas, je moč, ki daje rast Cerkvi. Ja, Cerkev gre dalje v miru, z vdanostjo, vesela – med tolažbami Boga in preganjanji sveta.
Molitev:
Gospod Bog, Aba, Očka, prosim te za tvojega Svetega Duha, naj on deluje skozi nas v naših prizadevanjih. Mi ne sodimo, mi pomagamo! Gospod, vodi nas! Gospod, blagoslovi nas! Prosimo te, usliši nas. Za ozdravitev in osvoboditev ljudi v naši deželi od duha neodpuščanja, smrti, laži, duhovne slepote, šibkih misli. Ti veš, Gospod, koliko je bolnih in nesvobodnih. Jezus, po tvoji daritvi na križu nas spremeni, posveti nas, naš narod in vso Slovenijo! Prosimo te, usliši nas. Vse to in še za vse neizrečeno te prosimo, Gospod Bog, iz omejene človeške perspektive, a iz srca. Naj se vse zgodi po tvoji volji, dobri Oče. Prosimo te, usliši nas. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.