Hits: 11
»Kakšno bo življenje brez njih?« Bila sem v solzah, ko sem govorila z mojo mamo. »Oni so najboljša družina daleč na svetu. Zakaj se morajo odseliti?« Nisem bila pripravljena, da se naši najdražji prijatelji odselijo v Kalifornijo, tisoč kilometrov stran, brez upanja da bodo kdaj prišli nazaj.
Skupaj smo vodili cerkev. Otroci smo si bili blizu. Najtežje sem se poslovila od njihove najstarejše hčerke, najini starši pa so imeli med sabo globoko prijateljstvo. Nisem si mogla pomagati, kako je lahko takšna poteza dobra ideja in kako naj ob tem zaupam Bogu. To je bilo veliko težje kot samo slišati.
Ni se mi zdelo smiselno. »Ta družina je velik blagoslov zame in za mojo družino. Zakaj bi Bog želel, da se to zgodi?«
V teh obdobjih našega življenja je težje zaupati, celo Bogu. Lažje se je prilizovati. Lažje je zavrniti, da bi videli svetlo stran, večji načrt, ki ga je Bog pripravil za nas. Toda v teh trenutkih se lahko odločimo videti resnico, katero nas Bog poskuša naučiti.
RAST NA DALJAVO
Vsi potrebujemo nekoga, s kom se lahko pogovarjamo in to lahko počnem več ur. Moj edini problem v tem času? V resnici nisem imela nikogar, ki bi me hotel poslušati! Na srečo se je možno pogovarjati preko interneta z nekom, ki je oddaljen tisoč kilometrov vstran tudi o globljih stvareh.
Ko so se naši družinski prijatelji odselili, sem si z najstarejšo hčerko te družine začela pošiljati sporočila, dolga par strani, na vsake par dni, na katere se je seveda odzvala. K sreči je potrpežljiva, prijazna in mlada ženska, ki je niso motili dolgi zapisi dnevnikov v mojih sporočilih.
Ko tako gledam nazaj, lahko vidim, kako je Bog deloval skozi to.
Iskreno, nikoli ne bi bila tako blizu tej hčerki, kot sem zdaj, če ne bi imeli tistih let pisanja e-poštnih sporočil. Ona me je spodbujala, me gradila in me spodbudila k temu, da sem boljša, bolj zrela punca. Po vsem tem je ona bila »velik otrok«. Vsaj pretvarjati sem se morala, da sem bila zrela, če sem bila njena prijateljica. In to me je spodbudilo, da sem jo posnemala-biti odrasla, medtem ko se še vedno nisem branila igre z otroki, imela dober čas in se iz vsega srca vrgla v življenje. To mi je dalo tudi nekaj krščanske skupnosti, v mojem času uporništva, ko sem poskušala ugotoviti kako poteka odraščanje.
Nato jih je Bog pripeljal nazaj!
Po nekaj letih življenja v Kaliforniji so se vrnili nazaj v naše mesto. Zdelo se je kot, da nikoli niso odšli in v nekaterih stvareh je tako bilo boljše.
Zdaj, ko je tega konec, mi je vse smiselno. Bog ni nikoli želel vzeti blagoslova vstran od moje družine ali pa nas prikrajšati za prijateljstvo. Namesto tega je naše prijateljstvo naredil dovolj močno, ki je bilo tisoč kilometrov vstran in nekaj let brez tega, da bi se videli iz obraz v obraz. Še več, Bog je našel način, kako me je oblikoval, brez tega, da bi moja dramatična misel uničila ves moj svet.
BOŽJI NEPRIČAKOVANI BLAGOSLOVI
Najboljši blagoslovi, ki nam jih Bog da so včasih tisti, katere ne pričakujemo ali pa jih sploh ne smatramo za blagoslove.
Včasih jih je težko videti, toda Bog ima načrt in njegov je veliko boljši kot naš. On ne dela napak in ne spreminja stvari okoli nas naključno, le da bi videl kako bomo reagirali. Bog ima namen v vsem kar dela, on usmerja naše poti na najboljši možen način. Vedno je na delu v našem življenju – četudi je to nam težko videti v vseh časih.
ŽIVLJENJE PRED BLAGOSLOVOM
Ko enkrat vidimo celotno sliko, je čudovito; vendar bom tudi prva, ki prizna, da je življenje pred prepoznanim blagoslovom lahko težko. Ne morem prešteti kolikokrat, toda če pogledam nazaj, vidim kako Bog jasno vodi moje življenje v nekaj boljšega, kot bi bi sama lahko sploh predstavljala.
To je obdobje čakanja – medtem ko, te tisoč kilometrov loči od prijateljica, medtem, ko je ljubljena oseba bolna, medtem, ko čakaš leta na odgovor za tvoje molitve – to je težko. Kako lahko to preživimo?
Vem za tri stvari, ki so nam lahko najbolj v pomoč: Molitev, preučevanje Biblije in zahvaljevanje.
Moli, da bo Bog naprej izvrševal njegovo voljo v tvojem življenju. Njegova skrita dejanja so velika in mogočna, zato se nam ni treba ničesar bati.
Beri svoje Sveto Pismo! Ne morem povedati, kolikokrat je Psalm umiril moje srce; zgodba heroja v Stari Zavezi me je spodbudila, da se znova borim ali čudovita beseda o Božji dobroti, ki me je napolnila z upanjem.
Kot zadnje, zahvali se. Vsak dan si vzemi čas, da slaviš Boga, tudi v največjem strahu, bolečini in v pomanjkanju razumevanja. Na majhnih in velikih področjih so blagoslovi zmeraj – Bog, katerega vedno najdemo na delu.
Toda največ se oklepaj Boga skozi boleče trenutke v tvojem življenju.
Ko delim moje življenje s prijatelji in z družino, dobijo le majhne odrezke, ki predstavljajo nekaj – toda ne celotne zgodbe. Morala bi napisati cel roman, da bi z njimi delila celotno zgodbo.
Bog piše zgodbo naših življenj – toda mi ne moremo videti cele, dokler je ne živimo. Vendar lahko z našim umom in srcem zaupamo, da je Bog suveren, saj majhni odrezki naših življenj, ki jih vidimo, oblikujejo čudovito, celotno zgodbo.
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti