Hits: 22
Otroštvo in mladost
Princ Filip se je rodil 10. junija 1921 v Grčiji na otoku Krfu kot peti otrok in edini sin grškega princa Andreja in njegove žene Alice Battenberške. Bil je pripadnik stare rodbine Glücksburg, ki je ob njegovem rojstvu vladala na Danskem in v Grčiji, zaradi česar je bil princ tako Danske kot Grčije.
Kot zanimivost lahko omenimo, da so iz iste rodbine tudi vladajoča danska kraljica Margareta II., vladajoči norveški kralj Harald V. in kraljica mati Sofija, mati vladajočega španskega kralja Filipa VI.
A Filipu v otroštvu, kljub visokemu rojstvu, ni bilo postlano z rožicami. V času njegovega rojstva je bila Grčija zapletena v vojno s Turčijo, ki pa se za Grke ni dobro končala. In Grki so, tako kot že večkrat v svoji preteklosti, hitro našli grešne kozle za svoje napake in politično neenotnost. Tokrat je bila to kraljeva družina. Filipov stric, kralj Konstantin I., je moral sestopiti s prestola, Filipov oče, princ Andrej, pa je bil najprej aretiran in zaprt, nato pa skupaj z družino izgnan iz države. Družina je pristala v predmestju Pariza, kjer jim je stanovanje ponudila premožna teta.
Filip se je sprva šolal v The Elmsu, ameriški šoli v Parizu, leta 1928 pa so ga poslali na šolanje v Veliko Britanijo, kjer je živel pri svoji babici Viktoriji Mountbatten (družina Battenberg se je namreč leta 1917 preimenovala v družino Mountbatten), markizi Milford Haven, v Kensingtonski palači. V naslednjih treh letih so se vse štiri njegove starejše sestre poročile z nemškimi princi in se preselile v Nemčijo, njegova mati je zbolela za shizofrenijo, zaradi česar je pristala v umobolnici, njegov oče pa se je odselil v Monte Carlo.
Leta 1933 so ga za nekaj časa poslali na šolanje v Nemčijo. Tako je družina privarčevala denar, saj mu je šolanje in bivanje omogočil eden njegovih svakov, Bertold Badenski. Leta 1937 je izgubil eno izmed svojih sester, Cecilijo, ki se je smrtno ponesrečila v letalski nesreči, skupaj s svojim možem Georgeem, velikim vojvodo Hessenškim, njunimi tremi majhnimi otroki in taščo. Filip, ki je bil takrat star komaj 16 let, se je udeležil pogreba v Darmstadtu. Naslednjega leta pa mu je umrl še njegov stric in skrbnik lord Milford Haven.
Leta 1939 je nekaj časa preživel v Grčiji, kjer ga je njegov bratranec, takratni kralj Jurij II., prepričal, naj se vrne v Veliko Britanijo in nadaljuje svoj študij na mornariški vojaški akademiji v Dartmouthu. Filip je upošteval njegov nasvet in diplomiral na akademiji kot najboljši študent v svojem letniku.
Med 2. svetovno vojno je Filip služil v britanski mornarici, medtem ko sta se dva izmed njegovih svakov, Krištof Hessenški in Bertold Badenski, borila v nemški vojski.
Leta 1940 je bil premeščen v Sredozemlje, kjer se je, med drugim, udeležil bitke za Kreto in bitke pri rtu Matapan. Za svoje zasluge je bil odlikovan z grškim vojnim križem. Leta 1943 je sodeloval pri invaziji na Sicilijo, leta 1944 pa bil premeščen na Tihi ocean. Njegova ladja je bila zasidrana v Tokijskem zalivu, medtem ko so Japonci podpisovali listino o kapitulaciji.
Poroka
Princ Filip je svojo bodočo soprogo spoznal na mornariški vojaški akademiji v Dartmouthu. Leta 1939 je kralj Jurij VI. obiskal akademijo in princa Filipa so zaprosili, naj med obiskom spremlja obe kraljevi hčerki – Elizabeto in njeno mlajšo sestro Margareto. Komaj trinajstletna Elizabeta je bila očarana nad čednim častnikom, ki jo je tako galantno spremljal med obiskom, in si je začela z njim dopisovati.
Poleti leta 1946 se je Filip ojunačil in zaprosil kralja za roko njegove hčerke. Kralj poroki ni nasprotoval, zahteval je le, da z uradno zaroko počakata do princesinega 21. rojstnega dneva. V sklopu priprav na poroko se je Filip uradno odrekel svojim grškim in danskim kraljevskim naslovom, prevzel priimek Mountbatten po svoji materi in prejel britansko državljanstvo. 10. julija 1947 so uradno razglasili njuno zaroko.
Ker je Filip kot grški princ pripadal grški ortodoksni cerkvi, je moral pred poroko tudi prestopiti v anglikansko cerkev. Dan pred poroko mu je kralj Jurij VI. podelil naziv kraljeve visokosti in na dan poroke, 20. novembra 1947, je prejel naslov vojvode Edinburškega.
Filip in Elizabeta sta se poročila v Westminstrski kapeli. Njuno poroko so prenašali po radiu BBC, spremljalo pa jo je 200 milijonov ljudi po vsem svetu.
Filip se je po medenih tednih vrnil na delo v britanski mornarici. Že naslednje leto, 1948, se jima je rodil prvi otrok – princ Charles. Leta 1949 je bil Filip premeščen na Malto in družinica se je namestila v vili Guardamangia. Leta 1950 se jima je rodil drugi otrok – princesa Anne.
Konec januarja 1952 sta zakonca odšla na uradno pot po deželah britanskega Commonwealtha. A že 6. februarja, ko sta bila v Keniji, je kralj Jurij VI. umrl in Elizabeta je postala kraljica.
Kraljičin soprog
Z nastopom vladavine Elizabete II. se je nemudoma pojavilo vprašanje imena nove kraljevske rodbine. Po tradiciji bi namreč morala rodbina prevzeti Filipov priimek. Filipov stric, vplivni britanski vojaški poveljnik in politik ter nekdanji indijski podkralj grof Mountbatten Burmanski, je za kraljevo rodbino seveda nemudoma predlagal priimek Mountbatten. Filip je predlagal kompromis – priimek Edinburgh po svojem vojvodskem naslovu. A Elizabetina babica, kraljica Marija, in takratni premier Winston Churchill sta dosegla, da je priimek ostal enak kot prej – rodbina Windsor. Filip je bil nad njihovo nepopustljivostjo globoko razočaran.
»Sem edini moški v deželi, ki mu ni dovoljeno, da bi dal priimek svojim lastnim otrokom.«
Kljub svojemu razočaranju zaradi priimka pa je Filip zvesto in dostojanstveno podpiral svojo soprogo pri njenih dolžnostih. Čeprav ni bil okronan za kralja, je v sklopu ceremonije pokleknil pred njo in ji prisegel doživljenjsko zvestobo. V zameno je kraljica podpisala odlok, ki je njenemu soprogu priznaval posebno mesto poleg nje. Tako je lahko pri vseh slovesnostih stal, sedel in hodil poleg svoje soproge, čeprav ji po svojih naslovih in protokolarnih pravilih ni bil enak.
Filip in Elizabeta sta bila znana po trdnem zakonu, ki je trajal kar dobrih 73 let. Ko so Filipa nekoč povprašali po receptu za uspešen zakon, je dejal:
»Glavna lekcija, ki sem se je naučil, je, da je bistven element srečnega zakona strpnost … Mogoče ni tako zelo pomembna, ko gre vse dobro, je pa absolutno bistvena, ko stvari postanejo težavne. Lahko mi verjamete, da ima kraljica te lastnosti v izobilju.«
Dolžnosti
Kot kraljičin soprog je Filip vse svoje življenje posvetil službi državi in kraljici. Svojo soprogo je zvesto spremljal na njenih potovanjih v številne dežele in ob vedno novih slovesnostih.
Obenem je bil aktiven pokrovitelj skoraj 800 različnim organizacijam – od okoljevarstva, do industrije, športa in izobraževanja.
Upokojil se je šele pri častitljivi starosti 96 let, ko je 2. avgusta 2017 zadnjič obiskal kraljeve marince. Med letoma 1952 in 2017 se je po uradni dolžnosti samostojno udeležil več kot 20.000 prireditev in srečanj.
Princ Filip je v svojem dolgem življenju podrl kar nekaj starostnih rekordov. Njegov zakon je bil tako najdaljši zakon v zgodovini britanskih vladarjev, postal pa je tudi najstarejši moški v zgodovini britanskih kraljevskih rodbin.
Osebnost
Princ Filip je bil v zasebnem življenju strasten športnik. Bil je velik ljubitelj pola in dirk s kočijami, za katere je napisal tudi knjigo športnih pravil. Bil je tudi navdušen jadralec in imel je celo pilotsko licenco in opravljenih preko 5.000 ur letenja.
Bil je tudi amaterski slikar in strasten zbiralec karikatur.
Verjetno njegova najbolj znana lastnost pa je bila njegova resnicoljubnost, odkritost in neposrednost z ljudmi, ki so ga obkrožali. Mediji so se pogosto zgražali nad njegovimi »neumestnimi« izjavami, a običajni ljudje, »navadni smrtniki«, so ga najbolj vzljubili ravno zaradi njih.
Tako je leta 1979 med obiskom Bele hiše prisedel k uslužbencem, jim natočil pijačo in se prijazno pogovarjal z njimi kot sebi enakimi.
Ob obisku vojaka, ki je ob eksploziji bombe, ki jo je podtaknila IRA, izgubil vid, je ob kraljičinem vprašanju, če je vojaku morda ostalo še kaj vida, pripomnil:
»Ne kaj dosti, če sodim po kravati, ki jo nosi.«
Medijem se je to zdelo grozno, vojak pa se je hahljal ob šali, ki je olajšala njegovo živčnost ob srečanju s kraljico.
Starost
Ob svojem 80. rojstnem dnevu je izjavil, da si res ne želi dočakati 100 let. »Stvari že zdaj odpadajo z mene,« se je pošalil.
Leta 2011 se je pri 90 letih odločil, da bo malce izpregel in omejil svoje dolžnosti. Istega leta je imel težave s srcem, zaradi česar je potreboval operacijo. Decembra 2013 je bil ponovno na operaciji, tokrat trebuha.
Aprila 2018 so mu zamenjali kolk in samo 6 tednov kasneje se je udeležil poroke princa Harryja, kjer je ves čas spremljal kraljico, ne da bi potreboval kakršnokoli pomoč pri hoji.
Januarja 2019 je pri svojih 97 letih povzročil prometno nesrečo, ko je z avtom zapeljal na glavno cesto v bližini posestva Sandringham. Princu ni bilo hudega, druga dva udeleženca v nesreči pa sta pristala v bolnišnici. Princ Filip se jima je opravičil za povzročene nevšečnosti in se prostovoljno odrekel vozniškemu dovoljenju. Vendar pa je še vedno vozil na kraljevih zasebnih posestvih.
Februarja 2021 so ga sprejeli v bolnišnico zaradi okužbe, marca pa ponovno zaradi težav s srcem.
Slovenci navadno ne razumemo najbolje britanske podpore monarhiji in njihovi kraljici. A morda smo pri tem spregledali kakšno globljo resnico, ki se skriva za tem. Tudi Jezus je namreč govoril o Božjem kraljestvu, ne o Božji republiki.
Robert Pevec