Hits: 6
Apostol Peter v tem pisanju gradi na kar nekaj predpostavkah iz ozadja. Predpostavkah, ki nam morda lahko povedo celo več kot samo besedilo. Slika pa nam neke vrste diskretno krščanstvo. Povedati o “razlogu upanja” narekuje nekakšno tako zgodbo: živiš tako očitno presvetljeno, da druge ob sebi s tem šokiraš do te mere, da te pridejo o tem vprašat: Hej, kako to, da si ti tak – da si tako poln upanja? Kako to, da – tako kot mi – ne sužnjuješ dan za dnem bogcu-želodcu in kraljici-denarnici, ampak živiš neko čudno svobodo, ki te dela vedrega? To pomeni, da svojega krščanstva ne nosiš na gobcu kot pes in užaljeno lajaš na vse, ki se obenj spotaknejo, pač pa da pustiš, da tvoja hoja za Jezusom spregovori, nagovori sama – v svoji drugačnosti. Da Bog ne potrebuje mojega kričečega in nasilnega PR, pač pa da zna z Duhom to urediti sam.
In Peter potem nadaljuje, da tudi ko se odpre “vprašanje”, ne planemo po drugem, njegovih prepričanjih in življenju kot turška konjenica, pač pa z nežnostjo, “krotko in spoštljivo”. Tako da – celo če bo moje življenje z Jezusom rodilo posmeh, sodbo ali pomilovanje, bo to vse izzvenelo v prazno, saj se bo izkazalo, da ti ptiči krakajo iz gole nevoščljivosti po tem, kar imaš.
Preljubi, Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte krotko in spoštljivo, iz dobre vesti, da bodo tisti, ki sramotijo vaše dobro življenje v Kristusu, osramočeni prav v tem, v čemer vas obrekujejo. Če že hoče Božja volja, je pač bolje, da trpite zaradi dobrih kakor zaradi zlih del. Sicer pa je tudi Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične, da bi vas pripêljal k Bogu. Res je bil po mêsu umorjen, a je bil po Duhu ožívljen. 1 Pt 3,15-18)
J.