Views: 114
»›Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.‹ Tomaž mu je rekel: ›Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?‹ Jezus mu je dejal: ›Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.‹« (Evangelij po Janezu 14,1–6)
V današnjem odlomku Jezus pravi svojim učencem:
»Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. … Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.«
Ta pogovor med Jezusom in učenci se odvija med zadnjo večerjo. Jezus je žalosten in vsi so žalostni. Rekel je, da ga bo izdal eden izmed njih. Vsi čutijo, da se bo zgodilo nekaj slabega. Gospod začne tolažiti svoje, kajti ena od Gospodovih nalog je tolažiti. Gospod tolaži svoje učence. In tukaj vidimo, kakšen je način Jezusove tolažbe. Poznamo veliko načinov tolaženja, od najbolj pristnih, bližnjih, do najbolj formalnih, kot so sožalni telegrami: »Globoko užaloščeni zaradi …« Tak način nikogar ne tolaži, je lahko zgolj hlinjenje, je formalna tolažba. Kako pa Gospod tolaži? To je pomembno vedeti, kajti tudi mi, ko bomo v svojem življenju šli skozi trenutke žalosti, moramo zaznati, kaj je resnična Gospodova tolažba.
V današnjem odlomku vidimo, da Gospod vedno tolaži od blizu, z resnico in upanjem. To so tri sledi Gospodove tolažbe: je vedno blizu, govori resnico in daje upanje.
Najprej imamo Gospodovo bližino. Bližina. Nikoli oddaljen. »Sem.« Ta lepa beseda »sem«. »Sem tukaj z vami.« Velikokrat v tišini. A vemo, da on je. On vedno je. Ta bližina je slog Boga, ki nam je z učlovečenjem postal blizu. Gospod tolaži v bližini. In ne uporablja praznih besed. Nasprotno, raje ima tišino. Moč bližine, navzočnosti. Govori malo. A je blizu.
Druga poteza Gospodove tolažbe je resnica. Jezus je resnicoljuben. Ne govori formalnih stvari, ki so laži. »Bodi miren, vse bo minilo, nič se ne bo zgodilo, minilo bo, stvari minejo …« Ne. Pove resnico. Ne skriva resnice. Saj on sam v tem odlomku pravi: »Jaz sem resnica.« In resnica je: »Jaz grem. Umrl bom.« Nahajamo se pred smrtjo. To je resnica. In to pove preprosto in tudi z blagostjo, ne da bi ranil. A nahajamo se pred smrtjo. Ne skriva resnice.
Tretja poteza Jezusovega tolaženja pa je upanje. Gospod tolaži v upanju. »Ja, gre za težak trenutek. A vaše srce naj se ne vznemirja … Tudi vame verujte … V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Odhajam, da vam pripravim prostor.« On gre prvi, da bi v tisti kraj odprl vrata, skozi katera bomo vsi stopili. »Spet bom prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« Gospod se vrača vsakokrat, ko je kdo od nas na poti, da odide s tega sveta. »Prišel bom in vas vzel k sebi.« Upanje. On bo prišel in nas bo prijel za roko ter nas odvedel. Ne pravi: »Ne, ne boste trpeli, nič hudega ni.« Ne. Pove resnico: »Blizu sem vam. To je resnica: je slab trenutek, trenutek nevarnosti, smrti. A vaše srce naj se ne vznemirja, ostanite v miru, v tistem miru, ki je osnova vsake tolažbe, kajti jaz bom prišel in vas za roko odvedel tja, kjer bom jaz.«
Pustiti se tolažiti Gospodu ni lahko. Velikokrat se v težkih trenutkih razjezimo na Gospoda in mu ne dovolimo, da bi prišel in nam govoril s to milino, s to bližino, s to krotkostjo, s to resnico in s tem upanjem. Prosimo za milost, da bi se naučili pustiti se tolažiti Gospodu. Gospodova tolažba je resnicoljubna, ne slepi. Ni anestezija, ne. Temveč je bližina, je resnicoljubna in nam odpira vrata upanja.
Molitev:
Gospod, Aba, Oče, varuj mojega duha, dušo in telo. Razsvetli moj um, da te bom bolje spoznal, moj Gospod, da te bom ljubil z vsem srcem. Podpiraj me v molitvi, da se ne bom vdal raztresenosti in bom kar najbolj pozoren. Svetuj mi, da bom znal videti dobro in ga velikodušno udejanjal. Brani me zla sovražnikov, podpiraj me v skušnjavah, da jih bom zmogel vselej premagovati. Izpodrini in odpravi mojo ravnodušnost, ko te častim: vselej me varuj, dokler me ne odpelješ v prostore, ki si jih pripravil zame, kjer te bom lahko večno slavil. Jezus, objemi me! Prosim te, Jezus, objemi me. V tvojem svetem imenu, Kristus Jezus. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.