Views: 105
Prilike o nebeškem kraljestvu – »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na polju, katerega človek najde in skrije, in od veselja gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto polje.
Zopet je podobno nebeško kraljestvo kupcu, ki išče lepih biserov. In ko najde eden dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi. Zopet je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki se vrže v morje in zajame rib vsake vrste. Ko se napolni, jo izvlečejo na breg, in sedejo in pobero, kar je dobro, v posode, a kar je slabo, pomečejo proč. Tako bode na koncu sveta. Angeli pridejo in ločijo hudobne izmed pravičnih in jih vržejo v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmi. Reče jim: Ste li vse to razumeli? Reko mu: Da. On jim pa reče: Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec za nebeško kraljestvo, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz zaklada svojega staro in novo.« (Evangelij po Mateju 13,44–52)
Današnji odstavek je iz zadnjih vrstic poglavja, ki ga je Matej posvetil prilikam o nebeškem kraljestvu. V odlomku so tri komaj zaznavne in kratke prilike: tista o zakladu, skritem na njivi, tista o dragocenem biseru in tista o mreži, vrženi v morje. Ustavimo se pri prvih dveh, v katerih se nebeško kraljestvo primerja z dvema različnima dragocenima resničnostma, torej s skritim zakladom na njivi in dragocenim biserom.
Odziv tistega, ki najde biser, ali tistega, ki najde zaklad, je praktično enak. Človek in trgovec prodata vse, da bi pridobila tisto, kar jima je najbolj pri srcu. S tema dvema primeroma nas Jezus hoče vključiti v izgradnjo nebeškega kraljestva, tako da nam predstavi bistveno značilnost krščanskega življenja, življenja v nebeškem kraljestvu. Popolnoma se namreč vključijo v kraljestvo tisti, ki so pripravljeni za to zastaviti vse in so pogumni. Dejansko tako človek kot trgovec iz obeh prilik prodata vse, kar imata, ter tako pustita ob strani materialno gotovost. Iz tega se jasno razume, da je za izgradnjo kraljestva poleg Božje milosti potrebna dejavna razpoložljivost človeka. Vse stori milost, vse! Od nas pa je potrebna razpoložljivost, da jo sprejmemo. Milost stori vse, od mene se zahteva le moja odgovornost, moja razpoložljivost … Mi smo torej odgovorni za lastno razpoložljivost.
Dejanji tistega človeka in trgovca, ki se, medtem ko iščeta, osvobodita lastnih dobrin, da bi kupila bolj dragoceni resničnosti, sta odločni in radikalni dejanji, rekel bi, da sta samo enosmerni, ne tja in nazaj, samo enosmerni dejanji. In še več, storita ju v veselju, saj sta oba našla zaklad. Poklicani smo prevzeti si držo teh dveh evangeljskih osebnosti, da bomo tudi mi postali zdravo nemirni iskalci nebeškega kraljestva. Gre za to, da zapustimo težko breme naših svetnih gotovosti, ki nam onemogočajo iskanje in izgradnjo kraljestva: pohlep po imetju; hlepenje po zaslužku in oblasti, misel samo na same sebe.
Vsi vemo, da se dandanes zdi življenje nekaterih povprečno in usahlo, ker najverjetneje niso šli za iskanjem pravega zaklada, saj so se zadovoljili s privlačnimi, a minljivimi stvarmi, s svetlečim leskom, ki pa jih je pustil v temi. A luč kraljestva ni ognjemet, je Luč. Ognjemet traja malo, luč nebeškega kraljestva nas spremlja vse življenje.
Nebeško kraljestvo pa je ravno nasprotno od površnih stvari, ki jih ponuja svet, in nasprotno od banalnega življenja, saj je zaklad, ki vsak dan prenavlja življenje in se razširja proti najširšim obzorjem. Kdor je našel ta zaklad, ima dejansko ustvarjalno in iščoče srce, ki ne ponavlja, ampak izumlja in zarisuje ter hodi po novih poteh, ki vodijo k temu, da ljubimo Boga, da ljubimo druge ter da resnično ljubimo sebe. Znamenje teh, ki hodijo po tej poti, je ustvarjalnost, vedno iščejo več. Ustvarjalnost torej lastno življenje podari in da življenje in da in da in da … Vedno išče različne načine, da dá življenje.
Jezus, torej on, ki je skriti zaklad in dragoceni biser, ne more, da ne bi v nas prebudil veselja, vse veselje sveta, torej veselje ob odkritju smisla za svoje življenje, veselje, da se čutim zavzetega za avanturo svetosti, in veselje pri podarjanju samega sebe v služenju drugim.
Molitev:
Aba, Očka, prosim te, pomagaj nam vsak dan iskati zaklad nebeškega kraljestva, da se bo v naših besedah in naših dejanjih razodevala ljubezen, ki si nam jo podaril po Jezusu. Dragi Jezus, ki si sam skriti zaklad in dragoceni biser nebeškega kraljestva, prosim te, prebudi v meni veselje ob zavzetosti za avanturo svetosti. Gospod Jezus Kristus, žal mi je za slabe stvari, ki sem jih naredil, ali dobra dejanja, ki sem jih opustil pomoči potrebnim v svojem življenju in ki me v duši težijo ter zaradi katerih imam slabo vest in se želim pokesati in poboljšati. Velika je tvoja Ljubezen do vseh nas ljudi in vse, kar smo in kar imamo, smo prejeli od tebe, Jezus. Prosim, odpusti mi. Očka, zdaj se obračam proč od vsega in opuščam vse, za kar vem, da je bilo narobe, ko sem žalil tvojo Očetovsko Ljubezen in Dobroto. Hudo mi je, ker sem te žalil in zavračal tvojo Ljubezen do mene. Prosim te, odpusti mi, kakor si tudi jaz prizadevam odpuščati drugim. Hvala ti, ker si umrl na križu zame in me odrešil, da smem upati na tvojo Milost. Hvala ti, ker si mi ponudil odpuščanje in mi dal dar Svetega Duha. Sprejemam ta dar. Očka, prosim te, ostani v mojem življenju po svojem Sinu Jezusu in Svetem Duhu in bodi z mano za vedno. Prosim, Oče, vodi me in mi pomagaj, da dnevno prepoznavam ta dragoceni zaklad ter ga z vso vnemo in ustvarjalnostjo živim in delim z ostalimi, ki hrepene po izviru živih voda in neusahljivih vrelcih tvoje besede, ljubezni in milosti. Bodi vedno z menoj in v meni ter me nikoli ne zapusti. S teboj sem močan in stanoviten v veri in pravičnosti ter zmorem vse. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.