Hits: 54
Tora (naših pet Mojzesovih knjig) od nas zahteva, da smo neodvisni misleci, ki znajo ločiti dobro od zla. To ni nekaj, kar bi lahko preložili na druge, tudi na duhovne voditelje ne. Lahko nas vodijo po pravi poti, a na koncu smo vendarle mi tisti, ki smo odgovorni za to, da mislimo s svojo glavo in sprejmemo ustrezne odločitve. Rabini in celo preroki bi morali služiti kot podpora, ne kot bergla.
To je tudi eden izmed najboljših načinov, kako ugotoviti, ali je duhovni voditelj pravi ali lažni. Pravi duhovni voditelji bodo poučili in navdahnili svoje učence (ne sledilcev), da bodo postali boljše verzije samih sebe in da bodo na koncu samostojni. Konec koncev nihče ne živi večno in tudi naš duhovni voditelj nam ne more biti na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, vse dokler je živ, zato moramo postati sposobni sami ustrezno voditi svoja življenja.
Pregovori 17,15 pravi: Kdor oprošča krivega in kdor obsoja pravičnega, oba sta gnusoba Gospodu.
Lažni voditelj bo vplival na svoje sledilce (ne učence), da bodo povsem odvisni od njega in da ga bodo ubogali brez pomisleka. Njegovi sledilci bodo kopije drug drugega, ki bodo svojemu vodji sledili do najmanjše površne podrobnosti, nezmožni neodvisnih odločitev. Že zgolj namig na kaj takšnega jih bo močno razburil, kajti to bi ogrozilo njihovo omamno fantazijo, da je slepa poslušnost njihovemu voditelju idealno stanje obstoja.
To je tista vrsta ljudi, ki se navdušuje nad „sledite znanosti“, „zaupajte ekspertom“ in „sledite učiteljem“. To so ljudje, ki zgolj sledijo ukazom.
Čeprav vsekakor obstajajo situacije, v katerih je treba slediti rabinovim odločitvam, pa so te omejene in določene s toro. Tisti, ki slepo „sledijo rabinom“, dejansko ne sledijo tori in najbrž o njej ne vedo kaj dosti. In kar je najslabše – pravzaprav jim za to preprosto ni mar. Njihova slepa poslušnost določenim verskim voditeljem je pomembnejša od dejanskih predpisov tore – ki je pravzaprav vir avtoritete, ki jo imajo rabini.
In to take ljudi neizogibno vodi po poti, ki je nevarna njim in drugim. Prisili jih, da racionalizirajo stvari, ki so v očitnem nasprotju s toro. Skrivajo se za dejstvom, da sledijo velikemu rabinu, s čimer so odvezani kakršnihkoli slabih dejanj. Rabin ima zagotovo prav. On zagotovo ve, kakšni so dejanski judovski predpisi, on jih nikoli ne bi prekršil, ne namenoma in ne pomotoma, in nam preprosto ni dovoljeno, da bi dvomili vanj. Nobenega razloga ni, da bi morali zadevo preučiti tudi mi sami, saj mi nismo sposobni razumeti rabinove briljantnosti. Poleg tega pa nam preprosto ni dovoljeno priti do drugačnih zaključkov.
Lahko odpreš knjige in jim pokažeš črno na belem, da je rabin povsem pomendral toro, pa jih dvoličnost, ki se jim bo zastrmela v obraz, ne bo niti najmanj zaskrbela. Napadli vas bodo, ker ste izzvali rabina, v katerega „verjamejo“. Kako si drznete ne verjeti vanj?
Ta nauk v Pregovorih je namenjen predvsem ljudem, ki zlorabljajo pravo. V našem času takih vsekakor ne primanjkuje. A obenem je namenjen tudi vsem nam, kajti tudi mi moramo ves čas sprejemati sodbe o ljudeh, informacijah in okoliščinah.
Ljudje na oblasti in njihovi podrepniki v medijih ves čas poskušajo vplivati na naše sodbe o tem, kaj je prav in kaj ne. Tega ne delajo tako, da bi nas izobrazili, okrepili in nas opogumili misliti z lastno glavo, ampak ravno nasprotno. Od nas zahtevajo, da izklopimo svoj razum in jim sledimo. Razpihujejo naše strahove in želje ter manipulirajo z najnižjimi človeškimi nagoni, obenem pa zatrjujejo, da nas želijo zaščititi. Degradirajo nas na telesni, čustveni in duhovni ravni. In to nikoli nikomur ne koristi – nikoli.
To pa nas pripelje k drugemu nauku:
Ozirati se na osebo ni dobro, vendar greši človek že za grižljaj kruha. (Pregovori 28,21)
Ko se človekova sposobnost razločevanja med dobrim in zlim enkrat zmanjša, postane povsem naravno, da bo nekaterim ljudem bolj naklonjen kot drugim izključno na ravni praktičnih razmer. Objektivno dobro in zlo postaneta nepomembna. Nekdo, ki nima moralnega kompasa, ki si v bistvu moralo izmišljuje spotoma, bo naredil karkoli za naslednji grižljaj kruha.
Znani ruski rabin in komentator iz 19. stoletja Meir ben Jehiel Mihael Malbin ob tem doda, da tudi če za koga vemo, da je zaupanja vreden, se zgolj na to preprosto ne moremo zanašati, kajti tudi takega človeka lahko okoliščine prisilijo v to, da bo grešil za grižljaj kruha.
Zlahka lahko vidimo, kako so mnogi ljudje moralno kapitulirali za plačo, položaj ali kakšno drugo materialno ugodnost. Četudi drugim morda aktivno res ne škodijo, pa se bodo za grižljaj kruha delali, da ne vidijo.
Povrhu tega pa si bodo drznili drugim ljudem očitati „sebičnost“ zgolj zato, ker so obdržali sposobnost kritičnega razmišljanja in moralni kompas, ki so ju sami prodali za drobiž. Taki ljudje tako kot vedno obtožujejo druge natanko tistega, česar so krivi sami. Natanko zato, ker so sami sebični in jih zanima zgolj njihovo trenutno udobje, od drugih zahtevajo enaka nepremišljena, škodljiva in duhovno pokvarjena dejanja, kot jih počnejo sami.
In ponovno so tu večni nauki tore, da nas vodijo. Trdno moramo vztrajati pri svojem neodvisnem razmišljanju. Razumeti moramo, da lahko človeška narava in pritisk pokvarita celo sodbo tistih, ki so bili pred tem vredni zaupanja. Tudi če se oziramo k svojim duhovnim voditeljem za vodstvo – kar bi tudi morali –, pa smo še vedno mi tisti, ki moramo ločiti med dobrim in zlom, med tem, kar je prav in kar ni prav. To je naša odgovornost in vsak izmed nas bo sojen po dejanjih, ki smo jih storili.
Ne prodajte svojega telesa, razuma in duše za košček kruha.
Robert Pevec
Prevod in priredba po rabinu Hananji Weissmanu https://www.frontpagemag.com/fpm/2022/01/following-orders-and-science-rabbi-chananya-weissman/