Views: 49
»Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: ›Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.‹ Rekel jima je: ›Kaj hočeta, da vama storim?‹ Rekla sta mu: ›Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.‹ Jezus jima je dejal: ›Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?‹ Rekla sta mu: ›Moreva.‹ In Jezus jima je dejal: ›Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.‹ Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: ›Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Evangelij po Marku 10,35–45)
Kdo lahko danes to misel še vzame zares? Če nisi prvi, če ne tekmuješ, te ni. Če se tako ali drugače ne pojavljaš na prvih mestih, te povozijo. Kako lahko Jezus prisega na tako nefunkcionalno, neuporabno držo? Res, na prvi pogled je biti služabnik nekaj popolnoma neuporabnega. Če pogledamo od bliže, služenje ni tako nesmiselno. Poglejte: Če se borim za prvo mesto, ali je tam še prostor za bližnjega? Če mi je tako pomembno, da bom prvi, kdo je moj bližnji? Bližnji postane služabnik! A to postane z ukazom, ne z zgledom. Postane po krivici, ne z veseljem. In ko bo ta prišel do priložnosti, da pride na prvo mesto, bo oblast izkoristil, da mene naredi za služabnika. Prav tako po krivici. Po stari logiki oblasti je torej popolnoma jasno, da je na videz svoboden tisti, ki je prvi, ter suženj tisti, ki je podrejen in streže. Navsezadnje postanemo v tekmi za pomembnostjo vedno podrejeni in razočarani.
Poglejmo najprej, kaj se dejansko dogaja? Nisem strokovnjak za politiko, niti politik, vendar se mi zdi, da že dvajset let gledam isti nekoristni spopad levice in desnice. Vsi bi bili radi prvi in nihče ne bi služil. Vsak, kdor pride na oblast, se bori v prvi vrsti za svoje pravice in ni prostora za služenje. Ne vem, ali je mogoče drugače, a tako kot je videti, ne pridemo nikamor. Tekma za oblast ustvarja sovražnike in nikoli nimam občutka, da bi komu prinesla mir in blagoslov.
Poglejmo Kristusovo telo – cerkev in našo družbo. Zdi se, da je na videz zelo dobra misel, da moramo kristjani poskrbeti za svoj prostor v družbi tudi s svojim zdravim ponosom, prinesla več škode kot koristi. Občutek imam, kot da krščanski voditelji samo še tekmujejo, kdo bo videti bolj moder in bolj pomemben. Ljudstvo pa se oddaljuje tako od cerkve kot institucije kot tudi od evangelija, ki je njena vsebina.
Če pogledam na raven družine in zakonskega življenja se zdi, da tudi na tem področju poteka neprestan spopad. Verjetno se lahko strinjamo in skupaj ugotovimo, da s tekmo za prvo mesto v družini noben spol ničesar ne pridobi. Ko gledam v družine od blizu, se zdi, da na splošno poteka ves čas spopad med moškim in žensko. Od tega spopada nihče nima prave koristi. Mož in žena se drug drugemu ne zaupata, spopad ju oddaljuje in ustvarja napetost.
Tako lahko počasi ugotovimo, da Jezus gleda z izredno jasnostjo v človeško srce. Samo dve poti obstajata, vedno ena ozka in strma ter druga široka in položna. Prva vodi v življenje, druga v pogubo. Na teh dveh je med drugim zapisano tudi to, kar smo slišali danes: služi ali vladaj. Tisti, ki vlada, ne more vzgajati za služenje. Le tisti, ki služi, lahko ustvarja prostor dialoga in prostor ljubezni, pa naj bo to na najširši družbeni ali na najbolj intimni in osebni ravni.
Včasih sem grozno težko razumel, zakaj je Jezus sprejel križ. Mar ne bi bilo bolj smiselno pokazati, kaj je prav in kaj mora vladati. Danes bolj razumem, oblast ljubezni je mogoče pridobiti samo s služenjem!
Vedno znova mi pred oči pride na misel Jezusova osvetlitev blagoslova v Evangeliju po Mateju 5,3:
»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Beseda, ki se v tej vrstici uporabi za »uboge«, v grščini pomeni berač. Prav beseda berač zelo dobro ponazori našo odvisnost od Boga, saj ga moramo za vsak dan posebej prositi za milost na vseh področjih in seveda za Duha. Tako kot je beračevo preživetje odvisno od miloščine ljudi, je naše duhovno življenje odvisno Božje milosti. V smislu naše odvisnosti od Boga bi lahko rekli, da smo kristjani v nekem pomenu »profesionalni berači«. Zakaj je treba biti berač, če hočeš biti dober. Mislim, da danes to bolje razumem. Samo »nora« zaveza služenju ustvarja čisto nov pogled, nov prostor ljubezni.
Pred nami je tako nora izbira: služiti ali vladati. Odločitev je naša. A ne moremo se sprenevedati, kjer vlada služenje, vlada ljubezen. Kjer vlada tekmovanje, za ljubezen ni več prostora. Odločitev ni lahka, a vendar je jasna. Vedno obstajata le dve poti. Samo ena vodi v resnično življenje!
MOLITEV
Bog, Aba, Oče, prosimo te, reši nas skritega napuha in želje, da bi nas drugi cenili. Prosimo te, usmiljeni Bog, da nam daš duha uboštva. Gospod, prišel si nas učit ljubiti bližnjega kakor samega sebe. S svojim življenjem si nam pokazal, da je služenje bližnjemu več kot karkoli drugega. Pomagaj nam, da ti bomo služili v svojih bratih in sestrah. Naj prav zaradi služenja postajamo vedno bolj podobni tebi. Prosim te, da bi ti služil z radostnim srcem in da se radost, ki jo daješ ti, izliva v srca vsakega, s katerim pridem v stik. Pomagaj nam, o Bog, da drug drugega ne bomo mučili z dejanji, ki jih navdihuje sovraštvo, da ne bomo sejali razdora, temveč da se bomo složno trudili za rast Božjega kraljestva. Po Kristusu Jezusu, Amen. Božji blagoslov.
Z.M.