Views: 34
Vsak človek želi biti ljubljen. Vsak ima potrebo, da se nasloni, da se počuti varno. V naslednjih vrstah boste brali, zakaj lahko vsak človek najde to ljubezen samo v Jezusu.
V teku zgodovine je bilo mnogo ljudi, ki so bili za svojo vizijo pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Jezusovo trpljenje in smrt pa sta daleč najvrednejša, neprimerljiva z vsakim junaškim dejanjem.
Zakaj je moral Jezus umreti?
Ko je prišel Jezus zadnjič v Jeruzalem, je vedel, kaj ga čaka. Tudi glasno vzklikanje ob njegovem prihodu ga ni moglo odvrniti od dejstva, da pred njim ležijo najtežji dnevi njegovega zemeljskega bivanja. Kajti že čez nekaj dni se je masovno navdušenje preobrnilo. Niso več vriskali, ampak kričali: »Križajte, križajte ga!« Nevoščljivost velikih duhovnikov in pismoukov, je bila tako velika, da so hrepeneli po Jezusovem življenju.
Vse to je Bog predvidel, spadalo je v njegov načrt. Kajti Jezus je prišel, da bi trpel in umrl. To je bila edina pot, da vam in meni prinese pomoč za največji problem našega življenja.
Poglejmo Jezusa v zadnjih urah njegovega bivanja na zemlji. Poskušajmo dojeti, kaj je v resnici storil za nas.
Zakaj Getsemani?
Preden so Jezusa ujeli, je preživel v vrtu Getsemani najtežje ure svojega dotedanjega življenja. Boril se je s smrtjo. V teh urah je bilo na Jezusa naloženo breme naše teme, melanholije, depresije, mračnosti. Jezus je to prenesel, da bi priskrbel rešitev za vsakega, ki se je nanj obrnil.
Kakšno čudovito Božje delo!
Zakaj je bil Jezus bičan?
Samo v eni vrsti evangeliji omenjajo ta strašni trenutek, ko je bil Jezus bičan. Po zgodovinskih poročilih je bičanje, to kruto mučenje, preživel od 10 le eden. Bičani je bil privezan za zapestje na kol in potegnjen navzgor. Po njegovem hrbtu je potem padlo 39 udarcev z bičem. Pogosto so bili biči prepleteni s koščki kosti ali pa z jeklenimi drobci, tako da je vsak udarec kožno tkivo raztrgal. Nastale so globoke rane. Zakaj je moral Jezus to pretrpeti? Je njegov Oče v nebesih izgubil nadzor nad situacijo? Ne! Jezus bi se lahko temu izognil, ampak on je vzel vašo in mojo bolezen nase. Jezus je bil tepen in ranjen, da bi nam ozdravil naše poškodbe, ranjenosti, bolezni in trpljenja, ki so prišla v naše življenje s padcem v greh in večkrat tudi po lastni krivdi. Sveto pismo pravi: »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine,mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega« (Izaija 53,4).
Na milijone ljudi je z Jezusom Kristusom doživelo ozdravljenje notranjih ran, potem ko so svoje stiske in težave razgrnili pred Boga in zaupali v njegovo pomoč. Mnogi pa so doživeli tudi telesne izboljšave ali ozdravljenja. Veste, da se lahko zatečete h Gospodu Jezusu Kristusu tudi, ko vaši svojci zbolijo? Pri njem najdete pomoč in ozdravljenje! Verjamem, da ima vsaka medicinska pomoč le tam uspeh, kjer Bog podari ozdravljenje – iz Jezusovih ran.
Zakaj trnjeva krona?
Ko so Jezusa ujeli, so ga zasliševali in se mu norčevali. Rimski vojaki so spletli trnjevo krono in jo pritisnili na Jezusovo glavo. Vemo, da je koža na glavi posebno občutljiva. Kakšna nepopisna bolečina je zadela Jezusa, ko so trnjeve bodice predrle kožo na glavi! Kri je tekla skozi lase po Jezusovem obrazu.
Ko sem se nekega večera v molitvi pred Bogom vprašal: »Gospod, zakaj si to prenašal?« mi je dal Bog notranji vtis, ki ga nikoli ne bom pozabil. Bilo mi je, kot če bi Sveti Duh rekel: »Glej grehe vašega miselnega sveta, vašo domišljijo, želje, stremljenje, napačne odločitve, vse to je bilo naloženo na Božjega Sina. On je hoté trpel take muke zaradi vaše krivde.« »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (2 Korinčanom 5,21). In še nekaj mi je postalo jasno: Kri, ki je tekla iz Jezusovih ran, čisti vas in mene vsega hudega in grešnih misli, predstav in domišljije. V Prvem Janezovem pismu 1,7b piše: »Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha.«
Tako strašna je bila trnjeva krona za Jezusa, tako nepogrešljiva je za vas in za mene. Prelita kri čisti naše grehe.
Zakaj so bile prebodene Jezusove roke?
Ko sem premišljeval o tem vprašanju, mi je Bog dal spoznati, da je Jezus te muke pretrpel, da bi nas očistil strašnih grehov, ki jih počnemo z našimi rokami, in nam odpustil. Koliko zlobnega se zgodi s človeškimi rokami: udarci vseh vrst, tatvine, zloraba drog, celo umori – tudi v obliki splava – in še mnogo več! Tako so tudi drugi ljudje zvabljeni v umazane posle, razširjajo krive nauke, so zavedèni in zagrenjeni. Ta boleča dejanja so bila razlog, zakaj so bile prebodene Jezusove roke, ki jih je tako pogosto polagal na bolne in trpeče in jih ozdravljal. Iz teh rok je prišla kri, po kateri smo prejeli odpuščanje naših grehov.
Apostol Pavel piše v Prvem Timoteju 2,8: »Vsekakor hočem, naj možje povsod molijo in vzdigujejo svoje roke brez jeze in razpravljanja.« Kako bi lahko dvigali naše roke k Bogu, če ne bi bile očiščene z Jezusovo krvjo? Vam je bilo, dragi bralci, to v veri podarjeno?
Zakaj so bile prebodene Jezusove noge?
Tudi na to vprašanje mi je dal Sveti Duh odgovor, ki me je globoko zadel. Jezusove noge so bile pribite na križ zaradi strašnih grehov, ki smo jih počeli na napačnih poteh. Kako pogosto so nas naše noge odnesle na kraj, ki ni bil po Božji volji za naše življenje. Podali smo se na poti, ki so vodile do razdora zakonske zveze, prizadeli in ponižali smo drug drugega, obremenili in užalili na poti neposlušnosti in sebičnosti. Z lastnim prizadevanjem pa tega, kar smo storili, nikoli ne bi mogli več popraviti. Ampak kri, ki je kapljala iz prebodenih ran, je vas in mene očistila naših grešnih poti. Zato Sveto pismo pravi: »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh« (Izaija 53,6b).
Zakaj je bila prebodena njegova stran?
Ravno ko je Jezus izročil svojega Duha v Očetove roke, so prišli rimski vojaki, da bi potrdili njegovo smrt. Zato je eden izmed njih zabodel sulico v Jezusovo stran. Kri in voda sta stekli iz te rane. Bi radi vedeli, kaj pomeni ta sedma rana na Jezusovem telesu?
Sveto pismo označuje človekovo »srce« kot našo osebnost, kot sedež našega resničnega bitja in obstoja. Z vbodom v Jezusovo stran, je bilo »simbolično« zadeto njegovo srce. Sveto pismo nam pravi, da iz našega srca prihajajo grešne misli kot laži, prekinitev zakonske zveze, nevoščljivost in umor. Kri, ki je tekla iz te zadnje rane, prinaša očiščenje in osvoboditev naše grešne narave, našega padlega obstoja.
Kakšno obširno, nedoumljivo odrešitev je Jezus dosegel za nas s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo! Zato pravi Sveto pismo, da smo se po Jezusovi krvi približali Bogu, in da imamo sedaj dostop do Njega, Svetega, ne da bi morali še naprej ostati v krivdi in prekletstvu (Hebrejcem 10,19-20). Pot do njegove navzočnosti je prosta! Naše staro, umazano življenje nas ne more več obremenjevati in obtoževati, kajti Jezus je odvzel naše grehe in nas po svoji smrti spravil z Bogom (Rimljanom 8,1).
Dragi bralec, verujete to? Potem se začnite Bogu na glas zahvaljevati, kajti to velja tudi za vas. Vsi ljudje, ki sprejmejo Jezusa kot Rešitelja in Gospoda, so zajeti v tem delu sprave z Bogom, Bog nas v istem trenutku sprejme. On poravna in izbriše vašo krivdo ter vas prizna za svojega otroka. Veselite se, kajti s tem pripadate Jezusu Kristusu, največji ljubezni, in to ne samo ta trenutek, ampak za vedno in večno!
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti