Views: 29
Kaj najbolj preprečuje ljudem, da bi živeli polno življenje? Kaj je največkrat vzrok nerazumnega ravnanja ljudi? Zanimivo je, da gre v obeh primerih za isto stvar.
To je strah.
Dva primera:
Prvič, živeti polno življenje. Ljudje se bojijo nastopati v javnosti, zato tega nikoli ne storijo. Ljudje se bojijo potovati po zakotnih delih tujih držav, zato nikoli ne vidijo nekaterih izmed najlepših in najbolj fascinantnih krajev na svetu. Ljudi je strah, da se bodo osramotili, če bodo naredili napako ob govorjenju v tujem jeziku, zato se nikoli ne naučijo govoriti tujega jezika. Ljudi je vedno bolj strah, da bi se poročili in imeli otroke, kar sta dve izmed najglobljih doživetij v življenju. Strah pred neuspehom ljudem preprečuje, da bi storili nekatere izmed stvari, ki si jih najbolj želijo. Seznam je skoraj neskončen.
Drugič, ravnati nerazumno. Ljudi je strah letenja, čeprav je letenje ena najvarnejših stvari, ki jih lahko človek stori. Veliko več ljudi umre v nesrečah na svojem domu, ob prečkanju ceste ali med vožnjo v avtomobilu kot pa na potniškem letalu. In vendar živijo v svojih domovih, prečkajo ceste in se vozijo v avtomobilih, ne da bi razmišljali, da lahko ob tem umrejo. A zaradi nerazumnega strahu pred letenjem ne bodo šli na letalo ali pa bodo to storili le zelo redko. Posledično bodo veliko redkeje videli sorodnike in prijatelje, ki živijo daleč stran, kot bi si to želeli, in nikoli ne bodo videli velike večine sveta.
V času zaprtij zaradi covida so mnogi ljudje zaradi nerazumnega strahu ostali zaprti – pogosto sami – in milijone otrok ni obiskalo šol skoraj dve leti. To je posledično vodilo v dramatično povečanje števila depresij in samomorov.
Zato je eno najpomembnejših vprašanj v življenju: Kako lahko premagam svoje strahove? Tukaj sta dva odgovora:
Prvič, sledite razumu. Drugič, storite to, česar se bojite.
Vprašajte se: »Je moj strah razumen ali ne?« Sumim, da večina ljudi, ki se boji letenja, ve, da je njihov strah nerazumen. A kljub temu ne stopijo na letalo. Ravno zato morajo kljub temu stopiti na letalo. Seveda je težko. Praktično karkoli, kar je vrednega v življenju, je težko.
Pa kaj potem. Se želite odreči vsemu, česar se bojite storiti, in si tako zapraviti toliko stvari, zaradi katerih bi bilo vaše življenje bogatejše in veliko bolj veselo? Si boste na svoja stara leta dejali, da ste imeli prav, ko ste se vdali svojemu strahu pred letenjem? Da je bilo vredno tega, da ste izgubili ves tisti čas, ki bi ga lahko preživeli s svojimi bližnjimi, ki so živeli daleč stran?
Na kar boste morda odgovorili: »Ne razumete. Ne morem preprosto reči, da bom ignoriral svoje strahove. So preprosto neobvladljivi.« In tukaj je moj odgovor: mi odločamo o tem, kaj je neobvladljivo.
Tako je, mi odločamo. Strah je neobvladljiv, ker ste se vi odločili, da mu boste to dopustili.
»Neobvladljivost« je odločitev, ne dejstvo. Živali ne morejo obvladati svojih strahov. Ljudje lahko. Zmožnost razmišljanja in razumskega ravnanja je tisto, kar nas najbolj loči od živali.
Ko sem bil majhen fantič, sem se bal pošasti iz filmov. Ko sem to zaupal svojemu starejšemu bratu, mi je dejal, naj si ogledam toliko filmov s pošastmi, kolikor si jih le lahko, dokler ne bodo imeli name nobenega učinka več. Mali bratje jemljejo starejše brate zelo resno. Zato sem upošteval njegov nasvet in sčasoma sem, namesto da bi se bal, pričel občudovati dobro delo filmskih maskerjev. Včasih sem se celo pričel smejati.
Če se bojite letenja, se prisilite, da boste šli na letalo, dokler vam to nekega dne ne bo postalo tako običajno kot vožnja z avtomobilom.
Kako se lahko prisilite?
Lahko si, na primer, kupite drago letalsko karto, za katero ne boste mogli dobiti povrnjenega denarja. Tako boste lahko izbirali – ali boste izgubili denar ali pa boste šli na letalo.
Lahko zaprosite dobrega prijatelja, da vas spremlja.
Ali pa najdete kakšno drugo možnost, kako se boste pripravili do vstopa v letalo.
Ko že govorimo o nerazumnem strahu – ko vidim ljudi, ki nosijo maske, medtem ko se sprehajajo zunaj – in to pogosto sami –, potem vem, da vidim osebo, ki se ravna po svojem nerazumnem strahu. Psihiater Mark McDonald, avtor dveh odličnih knjig o strahu, obravnava strah kot odvisnost. Osebo, ki zunaj nosi masko, primerja z alkoholikom, ki rabi pijačo, da si olajša čustveno bolečino, ali kadilcem, ki si prižge cigareto, da se pomiri. Maska je odvisniku od strahu to, kar je cigareta odvisniku od nikotina ali pijača alkoholiku – nekaj, kar ublaži bolečino. V tem primeru bolečino strahu.
Med veliko gospodarsko krizo je predsednik Franklin Roosevelt v svojem slavnem govoru dejal ameriškemu ljudstvu: »Ničesar se nimamo bati, razen strahu samega.«
V življenju vsakega človeka obstaja strah, katerega bi se bilo potrebno bati. »Strah gospodov je začetek znanja, modrost in vzgojo zaničujejo bedaki.« (Prg 1,7)
Kdor se ne boji Boga, ga ne more tudi spoznati. Vendar Bog je edina oseba, katero bi vsak človek moral spoznati, ker je on darovalec zemeljskega in večnega življenja. In to je tako pomembno za vsakega od nas, kajti Jezus Božji sin je rekel: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«
Če imamo božji strah, bomo spoznali in si pridobili tudi to življenje že sedaj. Drugače pa bomo trpeli večnost brez Boga v neznosnih in nemogočih razmerah in tega nas je potrebno biti strah. Zato te vabim, da spoznaš tega Boga in njegovega sina Jezusa Kristusa.
K temu lahko dodam le še to: Najpogostejše besede, ki jih je Bog v Svetem pismu dejal ljudem, so bile: Ne boj se!
Verjetno je imel dober razlog za to. Se vam ne zdi?
Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti. (Izaija 41,10)
Prevod in priredba po Dennisu Pragerju s Prager University (https://www.prageru.com/video/do-what-you-fear).
Robert Pevec